FOTO: 90 let od konca morije

Pred točno 90 leti so podpisali premirje, s katerim so končali štiriletno morijo 1. svetovne vojne. Okroglo obletnico so obeležili po vsej Evropi, tudi v Sloveniji.

Skupno spominsko slovesnost so pripravili v francoskem Douaumontu, središču bitke pri Verdunu iz leta 1916. Med udeleženci so bili francoski predsednik Nicolas Sarkozy, britanski princ Charles, predsednik nemškega bundesrata Peter Müller in avstralska guvernerka Quentin Bryce. Skupaj so položili vence ob ogromni francoski zastavi, ki je plapolala nad dvema razsežnima poljema križev, ki označujejo grobove padlih vojakov.

V bitki pri Verdunu je v 300 dnevih krvavih bojev med francoskimi in nemškimi enotami padlo 300.000 vojakov. Decembra 1916 so zmagale francoske sile.

Medtem ko sta Francija in Nemčija svoja zadnja veterana prve svetovne vojne, 110-letnega Lazareja Ponticellija in 107-letnega Ericha Kastnerja, izgubili letos, ima Velika Britanija še štiri živeče vojake, ki so v njenih vrstah preživeli bojišča štiriletne vojne. Trije izmed njih, 112-letni Henry Allingham, 110-letni Harry Patch in 108-letni Bill Stone, so se udeležili britanske slovesnosti v spominskem parku Cenotaph v središču Londona, kjer so se zbrali tudi britanski premier Gordon Brown ter drugi člani vlade. 

Na Poljskem tudi obletnica samostojnosti

Na Poljskem se istočasno s koncem prve svetovne vojne danes spominjajo tudi ponovne pridobitve neodvisnosti Poljske, ki je bila obnovljena po koncu prve svetovne vojne pred 90 leti. Poljska je bila namreč takrat ponovno oblikovana kot država, potem ko so razpadla Nemško cesarstvo, Avstro-Ogrska in Rusko carstvo, ki so si Poljsko 123 let prej razdelili medse.

Slovesnosti na osrednjem trgu v Varšavi so se udeležili predsedniki številnih evropskih in drugih držav, med njimi tudi slovenski Danilo Türk. Poljski predsednik Lech Kaczynski pa je ob tem tudi priredil slovesno kosilo in posebno slavnostno večerjo z gala plesom. Ta je v javnosti že dvignila precej prahu, saj nanjo ni povabljen Nobelovec in ustanovitelj poljskega sindikata Solidarnost Lech Walensa.

Obletnico obeležili na Krnu

Obletnico konca morije, ki je zahtevala več milijonov življenj, smo obeležili tudi v Sloveniji. Ob 11. uri, natanko 90 let po podpisu premirja med silami Antante in Nemčijo, je trobentač na vrhu Krna v spomin na mrtve vojake zaigral Tišino. Ista skladba se je z drugega najvišjega slovenskega vrha razlegala tudi 11. novembra 1918.

Okoli 20 pohodnikov, ki so se udeležili Pohoda spomina in se povzpeli na 2245 metrov visoki Krn, je nagovoril radovljiški župan in predsednik organizacijskega odbora Janko S. Stušek. "Prva svetovna vojna je kot vojna topov, vojna za vrhove in vojna za strelske jarke predvsem med vojaki terjala preko 10 milijonov žrtev, preko sedem milijonov jih je bilo trajno pogrešanih, 21 milijonov pa fizično in psihično prizadetih. To so številke, ki si jih težko predstavljamo," je poudaril. Kljub temu jo je označil za "zadnjo gentlemansko vojno", saj se je z izjemo frontne črte ognila civilistom.

Po krnskem pogorju je med leti 1915 in 1917 potekala soška fronta. Bila je prizorišče največjega spopada v goratem območju v zgodovini človeštva in največji vojaški spopad na slovenskih tleh nasploh.