Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v zadnjem lanskem četrtletju glede na tretje trimesečje okrepil le za 0,1 odstotka, kar je precej manj kot v predhodnih dveh trimesečjih. Na letni ravni se je BDP v zadnjem četrtletju zmanjšal za 5,5 odstotka, v celotnem lanskem letu pa je bil glede na 2008 nižji za 7,8 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada.
Pahor: Slovenija na poti gospodarskega okrevanja
Premier Borut Pahor je dejal, da ''Slovenija okreva, sicer počasi, postopno, a vendar gre iz hudega padca v vnovični vzpon. Ne bodimo samovšečni, ne bodimo prehitrih obljub, ne obljubljamo nekaj, kar ni mogoče, ampak Slovenija se vendarle vrača na pot gospodarskega okrevanja." Po njegovih navedbah je Slovenija s sprejetjem izhodne strategije med redkimi evropskimi državami, ki že uvajajo svoje načrte v zvezi s časom po koncu krize in v gospodarskih okoliščinah, v katerih se pričakuje nizko stopnjo rasti v naslednjih dveh do treh letih.
Padec BDP je po njegovih besedah ''srhljiv, vendar pa gre upoštevati, da so take padce v najgloblji gospodarski krizi po drugi svetovni vojni beležile tudi druge države. Tiste, ki so bile na krizo slabše pripravljene, med njimi je bila tudi Slovenija, sicer res nekoliko bolj.'' Poudarja, da se je vlada že lotila odpravljanja strukturnih razlogov za padec, in dodaja, da je Slovenija vendarle v stanju, ko lahko oznani "počasno, a zanesljivo okrevanje gospodarstva".
Gospodinjstva manj zapravijo
Za manjši padec BDP je zaslužen manjši padec izvoza, medtem ko je bil uvoz manjši za 8,5 odstotka. Tudi investicij je bilo manj, v osnovna sredstva za 16,5 odstotka. Pri tem so se investicije v gradbene objekte zmanjšale za 17, investicije v transportno opremo za 29,3, investicije v drugo opremo in stroje pa za 14,2 odstotka. Še naprej se zmanjšujejo tudi investicije v zaloge.
Tudi gospodinjstva so porabila manj. Zmanjševanje dodane vrednosti je bilo upočasnjeno, k čimer so zlasti prispevale predelovalne dejavnosti. Dodana vrednost pri nepremičninah, najemu in poslovnih storitvah je bila v četrtem četrtletju 2009 za 7,2 odstotka manjša kot pred letom, dodana vrednost v trgovini je bila manjša za 10,6, v gradbeništvu za 18,2, v transportu pa za 7,2 odstotka.
Vse manj zaposlenih
Slabe gospodarske razmere se čedalje bolj odražajo na trgu dela. Po oceni nacionalnih računov je bila skupna zaposlenost v zadnjem lanskem četrtletju za štiri odstotke manjša kot v četrtem četrtletju 2008, v celem letu 2009 pa se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za 2,2 odstotka. Po dejavnostih se je zaposlenost v četrtem četrtletju 2009 najbolj zmanjšala v predelovalnih dejavnostih (za 11,7 odstotka), gradbeništvu (za 7,5 odstotka) in transportu (za 4,3 odstotka), povečala pa zlasti v izobraževanju (za 2,2 odstotka), oskrbi z elektriko, plinom in vodo (za 2,0 odstotka) in zdravstvu (za 1,5 odstotka).
Umar za letos napoveduje pozitivno, a skromno gospodarsko rast
V uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so pojasnili, da je bila glede na podatke Eurostata rast BDP v zadnjem četrtletju v Sloveniji enaka kot v povprečju držav evrskega območja. Medletni upad v celem letu je bil v Sloveniji večji (v evrskem območju je bil štiriodsoten). "Relativno skromna rast gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju kaže, da je okrevanje slovenskega gospodarstva, ki se je sicer začelo v drugem lanskem četrtletju, podobno kot v EU, nestabilno in postopno,“ pravijo v Umarju.
Ocenjujejo, da sta k nekoliko nižji rasti BDP v zadnjem četrtletju 2009 prispevala predvsem nadaljnje poslabševanje razmer v gradbeništvu in stagnacija na domači trg usmerjenih dejavnosti predelovalne industrije ter trgovine. Namestnica direktorja urada Maja Bednaš je dejala, da "tudi letos lahko pričakujemo nihanja gospodarske aktivnosti“. Kot je pojasnila, "se razmere v mednarodnem okolju postopno izboljšujejo, a ostajajo negotove. V domačem okolju se kazalci gospodarske klime izboljšujejo, vendar so razmere na finančnih trgih še vedno zaostrene, prav tako letos še ni pričakovati izboljšanja na trgu dela. Ob teh vplivih ocenjujemo, da bo letošnja gospodarska rast pozitivna, a skromna.“
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.