Lahovnik: 'Sram me je tako žaljivih in nedostojnih izjav'

Na današnjem zasedanju nadzornega sveta so nadzorniki ugotovili, da je uprava v zadnjih kriznih trenutkih delovala dobro, sklenili pa so, da bi morala nekoliko zbližati stališča z zahtevami zaposlenih.

Še pred tem je v luči zadnjih dogajanj minister za gospodarstvo Matej Lahovnik dejal, da ne izključuje zamenjave nadzornikov družbe, saj jim ne zaupa. Prvega nadzornika Gorenja Jožeta Zagožna pa je pozval, naj zaradi svojih "žaljivih in nesramnih" izjav v intervjuju za časopis Finance razmisli o odstopu. Zagožen je med drugim dejal, da so v ozadju stavke "večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari."

"Izjava je nesramana in nedostojna. Mislim, da bi moral predsednik nadzornega sveta gospod Zagožen ponuditi odstop. Sicer pa je na lastnikih, da skličejo skupščino in zamenjajo takšnega nadzornika, ki žali zaposlene in škodi družbi," je v oddaji Svet pojasnil minister.

Zagožen solidaren z delavci

Za oddajo 24ur pa je Zagožen povedal, da v njegovem pogovoru ni bilo govora o cunjah in da je bila njegova izjava izvzeta iz konteksta.

Po končani seji nadzornega sveta pa je izrazil razumevanje in solidarnost z delavci, hkrati pa opozoril tudi na potrebo po boljšem komuniciranju in sodelovanju med zaposlenimi na vseh nivojih v podjetju. Nadzorni svet pričakuje, da bo uprava do prihodnje seje pripravila rebalans za leto 2009, osnutek načrta za leto 2010 ter v okviru dolgoročne strategije uravnotežila interese vseh deležnikov.

Minister tudi na upravo

Hkrati je Lahovnik napovedal, da bo morala tudi uprava družbe pokazati svoje deleže v njej. Pojasniti bo morala nekatere nejasnosti z družbo Ingor, ki je v lasti vodstvenih delavcev Gorenja. "Jasno je, da imajo zaposleni v Gorenju občutek, da obstaja nepravična delitev doseženih rezultatov, zato bo moralo predvsem vodstvo pri sebi bolj zategniti pas, saj so zaposleni imeli občutek, da se samo pri njih varčuje," je dejal Lahkovnik.

Glede plač uprave pa je Lahovnik v Svetu povedal, da je več kot očitno, da imajo zaposleni občutek, da so razmerja nepravična. "Mislim, da bi bilo prav, da si uprava primerno zniža plače," je še dodal Lahovnik.

Ingor ima v Gorenju 5,66-odstotni delež

Na te izjave ministra so se tudi že odzvali v Gorenju. "Delež Ingorja v celotni lastniški strukturi Gorenja predstavlja 5,66 odstotka. Vstop menedžmenta v lastniško strukturo Gorenja nikoli ni imel namena menedžerskega prevzema, saj je Gorenje za kaj takega absolutno preveliko," so podarili v Gorenju.

Dodali so, da je bilo sodelovanje v družbi Ingor, v kateri je združenih več kot 170 menedžerjev, ponujeno sodelavcem, na podlagi treh kriterijev, in sicer kaj je kdo že naredil za Gorenje, kaj dela danes in kaj se od njega pričakuje v prihodnje. Vsi, ki so se za sodelovanje odločili, so za vložek v družbo ponudili svoje prihranke, najeli osebni kredit oziroma zastavili lastno premoženje. Med udeleženci so tudi vsi člani uprave podjetja in člani nadzornega sveta, vsi predstavniki zaposlenih, Peter Kobal, Drago Krenker, Krešimir Martinjak, Jure Slemenik ter Ivan Atelšek, Milan Podpečan in Jože Zagožen, ki so bili vrsto let člani poslovodstva Gorenja. Delež največjega družbenika predstavlja 3,6 odstotka Ingorja. Ta družba ima sicer v lasti le delnice Gorenja.

Zagožen vidi le politične motive

Predsednik nadzornega sveta Gorenja Zagožen pa se je na ministrove besede – slednji je dejal, da se z njim ni srečal, odzval z besedami, da nadzorniki dobro opravljajo svoje delo in da so Lahovnikovi motivi politični. Edini greh, ki ga vidi Zagožen v trenutnem nadzornem svetu je, da ga je imenovala prejšnja vlada. Izjava ministra se mu zdi nedopustna, pri tem pa opozarja, da je dolžnost vsakega člana nadzornega sveta, da se ravna po svoji vesti in v dobro družbe, ne pa po navodilih lastnika.

Zagožen priznava, da ima država prevladujoč vpliv v družbi, kljub temu da ima četrtinski delež. Po njegovem prepričanju je to posledica razpršenosti lastništva in slabe organiziranosti malih delničarjev. Predsednik uprave Franjo Bobinac je po njegovem mnenju primeren za opravljanje funkcije, zato nadzorni svet ne bo zahteval njegovega odpoklica, kar pa ne pomeni, da se nadzorniki v celoti strinjajo z vsemi ravnanji uprave.

Protesti motivirani od zunaj?

Zadnji delavski protesti bi lahko bili po besedah prvega nadzornika motivirani tudi od zunaj, kar pa se mu zdi, v primeru, da je to res, nizkotno, saj bi šlo za izkoriščanje človeške stiske. Pojasnil je, da so nekateri delavci na televiziji kazali plačilne liste z nizkimi prejemki, vendar pa so, kot je dejal, številni zaposleni obremenjeni s krediti, zaradi česar so bili njihovi prejemki videti nižji. Sam je prepričan, da je Gorenje ena redkih družb v svetu, ki je 25-odstotno zmanjšanje naročil v preteklih mesecih preživelo brez odpuščanj.

Vizjak: Minister nima pristojnosti komentirati

Glede Lahovnikovih besed o nezaupanju nadzornemu svetu se je odzval tudi nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak, ki pravi, da take ocene niso v ministrovi pristojnosti. "Nikoli nisem slišal, da bi bilo ministrstvo za gospodarstvo neposredno kompetentno nad upravljanjem z lastniškimi deleži države v Gorenju," pojasnjuje poslanec SDS. To je po Vizjakovem mnenju naloga tistih državnih institucij, ki imajo upravljavske pravice in lastniške deleže – gre za Kad in Sod. Posredovanje ministra ali celo premiera v takih primerih je po njegovem mnenju celo prekoračitev pristojnosti. Zato se Vizjak sprašuje o formalnih osnovah tega posredovanja.

Sam sicer ne vidi, da bi bili za nastalo stanje odgovorni nadzorniki, temveč je problem po njegovem mnenju predvsem v operativnih stvareh, ki so v pristojnosti uprave in sindikata.