'Jasno je bilo, da Cerarjeva vlada več 100 milijonskih poslov ne bo prepustila nekim Švedom'

Kot pravi, je bila teža ugotovitev računskega sodišča velika, zato je bilo ukrepanje vlade pričakovano: "Menim pa, da je bil to odličen povod, da je vlada postavila ljudi, ki so ji politično bližje od prejšnjih."

To, da vlada lahko imenuje ljudi, ki jim zaupa, se mu v osnovi ne zdi sporno, a na to, ali bodo novi člani ekipe res delali drugače in bolje, bo treba počakati: "Ne smemo zanemariti, da je slaba banka v tem trenutku ena od dveh institucij - poleg SDH - ki ima izjemno veliko ekonomsko moč in vpliv. Trenutno prodaja več kot 20 slovenskih podjetij, med drugim poteka proces prodaje skupine Pivovarne Laško, Palome in vrste drugih manjših podjetij. Hkrati pa poteka tudi proces prodaje terjatev do slovenskih podjetij, ki so jih banke z velikim popustom prenesle na slabo banko. Gre za procese, ki so težki več 100 milijonov evrov, in ki so navsezadnje povezani z veliko prerazporeditvijo ekonomske moči v Sloveniji."

Jasli so torej velike in do vrha polne, gre le zato, kdo si bo iz njih "postregel"?

Bili bi zelo naivni, če bi mislili, da vladajoča politika ne želi imeti nadzora nad tem procesom in ga obvladovati. Pri čemer je najbolj zgovorno, da je vlada delovanje slabe banke podaljšala do leta 2022, kar pomeni, da bo kot je pri nas navada, začasna institucija postala vse bolj trajna. V resnici gre v ozadju za vpliv in obvladovanje prodaje podjetij in terjatev slovenskih podjetij, pri čemer je treba izpostaviti, da v zvezi s prodajo terjatev obstaja nevarnost, da se del tistega kapitala, ki je odtekel iz Slovenije in je pomagal potapljati slovenska podjetja, sedaj vrne nazaj tako, da bodo tisti, ki so podjetja potopili, zdaj ta podjetja z velikim popustom kupovali.

Zagotovo so slovenski menedžerji bolj odvisni, povezani s trenutno vladajočo politiko, kot so bili tujci, zato je možnost vplivanja politike na slabo banko s temi menjavami neprimerno večja. Je pa res, da so ti tujci s svojo nespretnostjo sami prispevali k svojim menjavam. Poročilo računskega sodišča je bilo zato odličen povod, pravi razlogi so pa popolnoma drugje.

Ne smemo zanemariti, da hkrati poteka velika bitka za imenovanje nadzornikov SDH. Ni naključje, da to poteka hkrati in relativno na začetku mandata te vlade! Popolnoma jasno je bilo, da vladajoča politika ne bo prepustila nadzora nad procesom prodaje terjatev slovenskih podjetij in privatizacije "nekim Švedom".

Kot ste dejali sami – ugotovitve računskega sodišča so bile zelo obremenjujoče. A težko je reči, da vse napake izhajajo iz zamenjanih menedžerjev, njihove nesposobnosti … Kljub temu smo zdaj dobili kadrovske menjave, ne pa tudi vsebinskih popravkov sistema delovanja DUTB. Bo to dovolj?

Ravno to je najbolj zaskrbljujoče. Dejali so, da je poročilo računskega sodišča povod za te menjave, hkrati pa je vlada veliko pozornosti namenila kadrovskim vprašanjem, torej kdo jih bo zamenjal, malo pa drugi vsebini. Kako bo slaba banka zdaj drugače delovala.

Plače v slabi banki niso bile glavni, ampak le eden od očitkov. Ta je sicer pomemben. Kadar je neka družba v 100-odstotni državni lasti, morajo biti tudi plače družbeno sprejemljive. A ne smemo zanemariti, da predstavljajo te plače bistveno manj kot promil vrednosti poslov, ki potekajo na slabi banki, kjer govorimo o stotinah milijonov evrov.

Glavni očitek je bil, da slaba banka nima ustrezno postavljenih ciljev, prav tako ni bilo jasno, kakšna so merila uspešnosti menedžerjev, ki delujejo na slabi banki ...

Ta merila bi morala postaviti država. V tujini je bilo prav to bistveno drugače, zato so tam slabe banke hitro prenehale s svojim delovanjem. Na Švedskem so zelo hitro zaključili z dobičkom za davkoplačevalce – delovali so hitro, učinkovito, z jasnim ciljem. V Sloveniji pa vprašanje, kaj je ključni namen slabe banke, ostaja.

Eden od predsednikov koalicijskih strank je že dejal, da bo slaba banka po novem upoštevala tudi neke druge cilje pri svojem delovanju, ne samo ceno, po kateri bo prodajala terjatve in privatizirala podjetja. Tisti trenutek, ko rečeš, da dosežena cena ni ključni cilj, odpreš vrata najrazličnejšim drugim, politično všečnim kriterijem. Obstaja nevarnost, da bomo spet govorili o nacionalnem interesu, za katerega se bo izkazalo, da je zreduciran na interes nekaj zasebnih žepov in ozadja.

Zaradi vsega tega, bo morala biti javnost odslej še celo bolj pozorna na ravnanje slabe banke, predvsem v smislu, kaj so njeni cilji, kaj merila uspešnosti in ali politika morda ne izkorišča te menjave, da se po novem vmešava v poslovanje slabe banke. Predvsem pa, kdo ima od tega koristi.
Prav je, da damo novi ekipi priložnost, a z dovolj veliko dozo nadzora. Slaba banka je preveč zapeljiva za politiko, ekonomska moč in vpliv sta preveč mamljiva, da bi lahko pričakovali, da se bo politika uprla vmešavanju. Ne želimo pa priti v paradoksalen položaj, ko bi se izkazalo, da smo zaradi nekaj tisoč evrov prihranka pri plačah, posegali v slabo banko, zdaj pa bodo na drugi strani na nepregleden način iz nje odtekale desetine milijonov evrov.