'Vojna v Ukrajini bi lahko povzročila največjo lakoto po drugi svetovni vojni'

Prvi mož Svetovnega programa za hrano Združenih narodov je povedal, da je vojna Ukrajino "iz žitnice Evrope spremenila v državo, v kateri ljudje stojijo v vrstah za kruh". David Beasley je Varnostnemu svetu ZN v torek dejal, da predstavlja ukrajinsko žito 50 odstotkov količine, ki jo organizacija odkupi za prehranjevanje 125 milijonov prebivalcev. Zaradi tega bodo morali v državah, kot je zaradi vojne uničeni Jemen, še dodatno zmanjšati minimalne obroke. 

Ukrajina in Rusija svet oskrbujeta s 30 odstotki pšenice, 20 odstotki koruze ter med 75 in 90 odstotki sončničnega olja. Beasley je Varnostnemu svetu povedal, da je vojna ukrajinske kmete poslala na bojne linije, polja pa ostajajo neobdelana. Povedal je tudi, da se ukrajinski kmetje soočajo s pomanjkanjem gnojil iz Belorusije in Rusije, zato bi se lahko ukrajinska letina zmanjšala za 50 odstotkov.

Dejal je, da bo vojna, če se bo nadaljevala, ustvarila "katastrofo vseh katastrof", saj bo vodila v lakoto, destabilizacijo držav in množične migracije. Dejal je, da je "zadnja stvar, ki jo želimo narediti, jemati hrano lačnim otrokom, da bi jo dali drugim lačnim otrokom". Ruski predstavnik v Varnostnem svetu, Vasilij Nebenzija, je za zviševanje cen hrane okrivil "histerične sankcije", ki so jih proti Rusiji uvedle ZDA in druge zahodne države. Dejal je, da je ruska mornarica vzpostavila humanitarni koridor, ki ladjam omogoča izstop iz ukrajinskih pristanišč.

Namestnica ameriške državne sekretarke Wendy Sherman pa je za situacijo okrivila ruskega predsednika Vladimirja Putina. Povedala je, da so ruske sile bombardirale najmanj tri civilne ladje, ki so prevažale blago iz pristanišč ob Črnem morju, in obtožila rusko mornarico, da je onemogočila dostop do ukrajinskih pristanišč, da bi prekinila izvoz žita.

Lagardova: Dlje bo trajala vojna, večje bodo možnosti za negativne scenarije

Gospodarski vpliv je najboljše razložiti s tem, čemur ekonomisti pravijo 'pretresi v oskrbi'. To pomeni, da se istočasno zviša inflacija in zmanjša rast," je predsednica ECB po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala v Nikoziji.

Lagardova je pojasnila, da bodo cene energije po pričakovanjih ostale visoke dlje časa, pri čemer so se cene plina od začetka leta po njenih besedah zvišale za 52 odstotkov, cene nafte pa za 64 odstotkov. Ob tem je prepričana, da bodo na udaru tudi cene hrane, saj sta Rusija in Ukrajina pomembni izvoznici pšenice tako za EU kot na globalni ravni.

"Težave v dobavnih verigah bodo v določenih sektorjih še trajale," je dejala in dodala, da postajajo gospodinjstva bolj pesimistična, zaradi česar bi lahko zmanjšala izdatke. "Zaupanje med potrošniki je bilo marca na najnižji ravni po maju 2020 in je precej pod dolgoročnih povprečjem," je povedala Lagardova in dodala, da bi lahko trenutne razmere vplivale na naložbe gospodarstva.

Lagardova meni še, da bodo gospodarski stroški višji, in dlje ko bo trajala vojna, večja je tudi možnost za negativne scenarije. Ob tem je opozorila, da lahko po njenem mnenju s pravilnim političnim odzivom ublažimo gospodarske posledice vojne.