Boštjančič: Računi za vse bodo manjši zaradi nižjega DDV

Vladna skupina je na seji obravnavala nadaljnje ukrepe glede energentov. Minister za finance Klemen Boštjančič je predstavil odločitev vlade, da bodo DDV na energente znižali za vse uporabnike. "S tem ukrepom med uporabniki ne delamo razlik, ampak vse obravnavamo enako," je pojasnil. 

Znižanje DDV predlagajo za dobavo električne energije, zemeljskega plina, lesa za kurjavo in daljinsko ogrevanje. "Predlagamo začasno nižjo stopnjo DDV, to je 9,5 odstotka, in sicer za obdobje od 1. septembra do 31. maja naslednje leto," je dejal.  

Z začasnim znižanjem stopnje DDV naslavljajo posledice energetske draginje v času največje porabe energentov, torej med ogrevalno sezono. "Z nižjim DDV na elektriko in zemeljski plin nadaljujemo ukrep regulacije cen električne energije in zemeljskega plina, kjer smo zamejili najvišjo maloprodajno ceno. Gre torej za komplementaren ukrep," je pojasnil.  

Med ukrepe za omilitev energetske draginje pa z nižjim DDV vključujejo tudi daljinsko ogrevanje in lesno biomaso za ogrevanje. Od nižjega DDV bodo imeli koristi vsi uporabniki, najbolj pa gospodinjstva, še pravi Boštjančič, saj so zajeli tudi tiste, ki imajo danes nizke cene električne energije in zemeljskega plina. "Računi za vse bodo manjši zaradi nižje stopnje DDV," je povzel.  

Pri lesni masi so DDV sicer znižali, a so zmožnosti vlade pri tem energentu omejene, pravi Boštjančič. "Gre za energent, pri katerem ne moremo regulirati cen, zato se nadejamo, da se to znižanje ne bo prelilo v višje marže trgovcev," je dejal.  

"Nižje stopnje DDV pa zaradi evropske direktive ne moremo uporabiti za kurilno olje," je še povedal in dodal, da bodo tako regulacijo cen kurilnega olja kot tudi regulacijo cen daljinskega ogrevanja naslovili v nadaljnjih korakih. "To je v pristojnosti ministra za infrastrukturo Bojana Kumra," je še dodal. 

Znižanje DDV za zemeljski plin, elektriko, daljinsko ogrevanje in lesno biomaso za čas kurilne sezone pomeni nižje položnice za vse in prihranek od nekaj 100 do prek 1000 evrov, so pozneje sporočili iz Gibanja Svoboda, njegove matične stranke. 

Pripravili najhujše možne krizne scenarije

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je sinoči v oddaji 24UR ZVEČER potrdil, da bo morala vsaka država članica zagotoviti dvofazni postopek zmanjševanja porabe zemeljskega plina. "Najprej 15 odstotkov na prostovoljni bazi, če slučajno ta količina ne bi bila dosežena, pa nastopi mehanizem obveznega zmanjševanja oskrbe z zemeljskim plinom," je pojasnil. Vseeno dodaja, da je naša dobava stabilna in zanesljiva in da so pripravili vse možne scenarije za primere hude krize, za katero pa upa, da je ne bo.

Gazprom je v sredo še za 20 odstotkov zmanjšal dobavo plina skozi Severni tok, in to na 40 odstotkov podlage. A Kumer zagotavlja, da je kljub temu v Sloveniji za zdaj oskrba s plinom nemotena. "Je zanesljiva in stabilna. Tudi direktor prenosnega operaterja plinskega sistema v Sloveniji je zagotovil, da vse poteka tako, kot mora," je pojasnil.

Kot pravi, so sicer predvidevali, da bi lahko prišlo tudi do takšnega scenarija: "Trenutno imamo nizko porabo in nizek odjem zemeljskega plina, vendar pa smo v preteklih mesecih pripravljali tudi najhujše krizne scenarije," je povedal in dodal, da sicer upa, da do tega ne bo prišlo. Ponovno je poudaril, da je ključna solidarnost – tako znotraj EU kot tudi znotraj Slovenije.

Vlada že omejila najvišje cene električne energije, odpravila nekatere dajatve in znižala trošarine

Ministri EU za energetiko so dosegli dogovor o priporočilih za varčevanje s porabo plina do konca zime, ki lahko v primeru plinske krize postanejo tudi zavezujoča. Predlog Evropske komisije je, da vse članice uvedejo priporočila za 15-odstotno zmanjšanje porabe plina do konca marca. 

Sistem delne regulacije pogonskih goriv na bencinskih servisih zunaj avtocest je vlada obnovila konec junija, ta mesec pa je sklenila s 1. septembrom za leto dni omejiti najvišje cene električne energije in zemeljskega plina za gospodinjstva in druge zaščitene odjemalce. Začasno je odpravila tudi nekatere dajatve, podaljšala 50-odstotno znižanje trošarin ter napovedala znižanje davka na dodano vrednost (DDV).