Kot so v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) pojasnili v sporočilu po seji predsedstva, sta več let trajajoče neusklajevanje plačnih razredov in neprilagajanje uvrstitev posameznih delovnih mest spremembam višine minimalne plače pripeljala do trenutnega stanja, ko so celo temeljna delovna mesta posamezne dejavnosti v petem tarifnem razredu uvrščena v plačne razrede pod višino minimalne plače. Gre za delovna mesta, za katera se zahteva srednješolska izobrazba.
Kot primer so navedli delovna mesta pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok, laboratorijski tehnik III in pravosodni sodelavec. Hkrati pa je po njihovih navedbah pod minimalno plačo uvrščena tudi velika večina delovnih mest plačne skupine J do vključno petega tarifnega razreda.
Takšno stanje je nevzdržno, izpostavljajo v KSJS. Zato je bila po njihovih navedbah v dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev maja letos vnesena tudi zaveza glede nadaljevanja usklajevanj o plačnih razredih, "izhajajoč iz tistih delovnih mest, ki so v spodnji tretjini plačne lestvice".
"Samo če se ustrezno uredijo razmerja za te javne uslužbence in se jim določijo dostojne plače za njihovo delo, se lahko hkrati nekoliko korigirajo tudi plače funkcionarjev in direktorjev," so poudarili v KSJS. Dvigu zgolj funkcionarskih plač pa nasprotujejo, "saj je neopravičljivo dejstvo, da je v javnem sektorju bistveno preveč delovnih mest uvrščenih v plačne razrede, ki so na ravni minimalne plače ali celo pod njo".
Tovrstna uravnilovka načenja človekovo dostojanstvo, poleg tega pa povzroča pomanjkanje ustreznega kadra v mnogih dejavnostih, tudi takih profilov, ki so nezamenljivi in nujno potrebni za zajezitev širjenja covida-19, so še opozorili v konfederaciji.
Časnik Delo je pred dnevi poročal o predlogu za odpravo nesorazmerij pri plačah funkcionarjev, ki so ga pripravili na ministrstvu za javno upravo. V prvi fazi bi odpravili anomalije in porušena razmerja znotraj veljavnega razpona lestvice, torej do 65. plačnega razreda. V drugi fazi, ki bi bila časovno vezana na nek dogodek, na primer nastop naslednjega sklica državnega zbora, ali makroekonomski podatek, kot je višina BDP, bi plačno lestvico razširili do 75. plačnega razreda. Plače bi se tako zvišale za dvajset do štirideset odstotkov, so zapisali.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.