Krugman proti prezgodnjemu varčevanju

Ameriški ekonomist in nobelovec Paul Krugman se je v pogovoru za nemški časnik Handelsblatt jasno izrekel proti prezgodnjemu javnofinančnemu varčevanju. Po njegovem mnenju ob trenutnih gospodarskih razmerah še ni dozorel čas, da bi si države delale skrbi zaradi javnofinančnih primanjkljajev. Zavzel se je tudi za bolj prožno politiko ECB.
Krugman je sicer razlike med ZDA in večino evropskih držav v pristopu k javnim financam pripisal kulturnim razlikam med obema stranema Atlantika.

Nemci in večina držav članic EU namreč po njegovih besedah ne prenesejo daljših obdobij povečanih javnofinančnih primanjkljajev in preveč ekspanzivne denarne politike, medtem ko je v ZDA odnos do tega vprašanja veliko bolj sproščen.

Krugman tako meni, da trenutni primanjkljaji v večini držav z evrom z ameriškega vidika niti niso tako veliki. "Nimam nikakršnih zadržkov do tega, da poskušamo javne finance v petih ali desetih letih uravnotežiti, a vprašanje je, če je pametno z javnofinančno konsolidacijo začeti, ko so obrestne mere skoraj pri ničli in gospodarstvo še naprej deluje sedem ali osem odstotkov pod normalnimi zmogljivostmi," je zatrdil.

"Z veseljem bom javnofinančni jastreb, ko bomo iz trenutne depresijske zanke. Sedaj ni čas, da bi si belili lase zaradi primanjkljajev," je dodal.

Krugman se prav nič ne strinja z argumentom Evropske centralne banke (ECB), da naj bi stabilizacija javnih financ zaradi krepitve zaupanja pozitivno vplivala na gospodarsko dejavnost. Po njegovem mnenju se ECB pri tem ne naslanja na prava izhodišča.

Krugman je prepričan, da je treba z varčevanjem in zaostrovanjem denarne politike začeti šele, ko bo stopnja brezposelnosti občutno padla.

Dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo v letu 2008 prav tako ni zadovoljen z ravnijo usklajevanja gospodarskih politik na globalni ravni. Po njegovi oceni je koordinacija v okviru skupine G20 delovala le v izrednih razmerah svetovne finančne in gospodarske krize.