Krka: Notranja preiskava že poteka in bo trajala predvidoma do konca meseca

Novinarji romunskega časnika Libertatea danes razkrivajo nove dokumente o tem, kako je tamkajšnja podružnica Krke podkupovala zdravnike in farmacevte. Če so se včeraj osredotočili na 'spodbude' za predpisovanje zdravila gingko biloba (bilobil), danes objavljajo tudi dokaze o tem, kako so zdravnike podkupovali, da bi predpisali točno določena zdravila za srce. Vse skupaj se je dogajalo več kot desetletje.

Kot smo že poročali, so novinarji pridobili več kot 2000 notranjih dokumentov, večinoma excelovih tabel in pogodb, iz katerih je razvidno, da je več sto zdravnikov prejemalo podkupnine od slovenske farmacevtske družbe. Pridobili so tudi izpovedi zaposlenih, ki potrjujejo, da je sporna praksa zares obstajala, za njo pa naj bi vedeli tudi v Sloveniji. Vsota oziroma vrednost nagrade, ki so jo posamezni zdravniki prejemali, so sorazmerne s številom predpisanih zavojev zdravil.

Vse skupaj se je zagotovo dogajalo več kot deset let, ni pa jasno, kdaj se je sporna praksa začela.

So v Sloveniji vedeli za sporno prakso?

Dokumenti naj bi v javnost pricurljali zaradi nezadovoljstva zaposlenih. "Slovencem poslušno vodstvo nas je izrabljalo, da smo počeli svari, ki so nezakonite ali na robu zakonitega, zdaj pa so nas začeli še nadlegovati," jim je povedal neimenovan sogovornik. Jabolko spora je odločitev podjetja, da prek GPS nadzoruje njihove obiske pri zdravnikih in farmacevtih ter tako preverja, ali dosegajo zastavljeno dnevno normo.

Bolj kot to je za nas zanimivo, da so v matični družbi za početje romunske podružnice očitno vedeli. Drug sogovornik je o tem spregovoril še bolj neposredno, češ da so Slovenci vedeli za podkupovalne sheme in konec koncev od njih imeli tudi največ dobička.

Iz Krke so sicer sporočili, da gre za posamično delovanje romunske podružnice in da bodo v primeru ugotovljenih nepravilnosti odločno ukrepali. "Problematiko delovanja podružnice Krke v Romuniji bomo obravnavali konec januarja, ko bomo pridobili vse relevantne informacije," so uvodoma v odgovoru na naša vprašanja zapisali v Službi za odnose z javnostmi Krke.

Zanikali so, da bi zaposleni v Romuniji iz Slovenije dobivali navodila, da naj bi pri promociji uporabljali sporne prakse. "V Krki redno izvajamo izobraževalne aktivnosti, s katerimi sodelavce izobražujemo, da se promocija Krkinih zdravil izvaja izključno na načine, ki so dovoljeni v skladu z lokalno zakonodajo in smernicami v EU," pravijo. "Naši strokovni sodelavci, ki obiskujejo zdravnike in farmacevte, so pred začetkom samostojnega dela zato šolani, redno tudi tekom svoje kariere. Usposabljanje pokriva naša zdravila oziroma izdelke, strokovna medicinska znanja, zakonodajo in pravila, ki urejajo promocijo zdravil. Njihove naloge so, da promovirajo izdelke in zagotavljajo točne ter ažurne informacije strokovni javnosti, ki naša zdravila predpisuje, priporoča in izdaja v lekarnah. Vsi Krkini strokovni sodelavci so zavezani Etičnemu kodeksu promocije."

Dodali so, da notranja preiskava že poteka in bo trajala nekaj časa - predvidoma do konca meseca. Takrat se bo tudi pokazalo, ali izvršna direktorica Krka Romunija Amelia Tataru, katere podpis je po poročanju romunskih kolegov pod vsemi spornimi pogodbami, še uživa zaupanje matične družbe. "Za zdaj ukrepov še nismo sprejemali," so nam še sporočili iz Krke.

"Reklamiranje zdravil je regulirano tako s strani EU kot posamezne države, zato proizvajalci nimamo prostih rok glede trženja. Hkrati smo ponudniki zavezani k temu, da objektivno informiramo strokovno javnost, zdravnike in farmacevte o lastnostih zdravil, indikacijah, doktrinah zdravljenja. Zdravniki se nato sami odločijo, katero zdravilo bodo predpisali. Na izbor vplivajo številni dejavniki, med njimi kakovost izdelkov, izdobavljivost izdelka, njihove prednosti pred konkurenčnimi in podobno," pa še dodajajo v Krki.

Komu, koliko, kdaj, zakaj?

Iz nekaterih tabel je, na primer, jasno razvidno, koliko zavojev zdravil naj bi posamezni zdravnik predpisal in koliko jih je, s koliko denarja je ovrednoten posamezen zavoj in kolikšno vsoto oziroma kakšno kompenzacijo je na koncu prejel. "Vsota je izračunana kot delež od prodaje, kot da bi bil zdravnik njihov trgovski potnik," pišejo v članku.

Pozneje neposrednih plačil ni bilo več, zdravnikom so za 'lojalnost' plačevali s sponzorskimi pogodbami. Ko so prepovedali še te, so jim začeli plačevati izobraževanja, kongrese in konference, danes pa okrogle mize, kamor jih povabijo kot govorce in jim plačajo storitev. Koliko je ta dejansko vredna in ali ni bil denar nemara izplačan zaradi dogovorjenega predpisovanja zdravil, ostaja med njimi, je za oddajo SVET povedala preiskovalna novinarka Alexandra Nistoroiu.

Kako so potekala plačila, so sicer razkrili že v včerajšnjem članku, ki ga povzemamo tukaj.

Manj kot leto, da se 'vložek' povrne

V preglednicah je tudi jasno navedeno, v koliko časa naj bi se Krki 'vložek' v posameznega zdravnika povrnil. "Ponavadi smo pričakovali, da bomo vnaprej plačana sredstva dobili povrnjena v pol ali tri četrt leta. Konec vsakega meseca smo obiskovali zdravnike in prešteli recepte," jim je razkril v Krki zaposleni sogovornik.

Zdravnike so razvrščali v tri skupine: prijatelji oziroma tisti, ki predpisujejo veliko njihovih zdravil, nove zvezde oziroma zdravniki, ki so jim pravkar začeli plačevati, in dosjeji x, kamor so vključeni tisti, o katerih se morajo še pozanimati. Najbolj zveste so vključili v tako imenovani 'program zvestobe', kjer so imeli še več spornih ugodnosti.

"Krka Romunija s svojimi več sto zaposlenimi je v bistvu podjetje za promocijo in lobiranje, ki deluje kot influencer (vplivnež) na področju predpisovanja zdravil. Mi v Romuniji ne prodajamo farmacevtskih izdelkov, saj jih distributorjem neposredno pošilja matično podjetje v Sloveniji, kjer jih tudi izdelujejo," je novinarjem povedal zaposleni, ki za Krko dela že 15 let.

Dostop do podatkov zdravstvene zavarovalnice

Ravno tako kot podkupovanje, če ne še bolj, je sporno dejstvo, da so imeli pri Krki dostop do baze podatkov romunske zdravstvene zavarovalnice (CNAS). "S CNAS smo dobili sezname vseh zdravnikov ter zdravil, ki jih predpisujejo," je povedal zaposleni. Tako so ne le vedeli, koliko njihovih izdelkov posamezni zdravniki predpisujejo, ampak tudi, na katere zdravnike in farmacevte se jim splača pritisniti.

Podatke so po trditvah sogovornikov, ki so jih pridobili romunski novinarji, prvič dobili pred letom 2010, zadnjič pa leta 2013.