Križanič: Posojilni krč bo popustil

Finančni minister Franc Križanič pričakuje, da bo posojilni krč z izvajanjem ukrepov, ki jih je doslej pripravila vlada, popustil, v nasprotnem primeru pa napoveduje dodatne ukrepe za spodbuditev kreditne aktivnosti bank. "Ukrepe že pripravljamo, a je prezgodaj govoriti o podrobnostih," je povedal na novinarski konferenci.

O ukrepih tudi krizna skupina

Za državna poroštva, ki jih omogoča konec leta 2008 uveljavljena novela zakona o javni financah, se trenutno zanimata dve banki, a vlog še nista oddali. Čakata namreč na izdajo državnih obveznic. "Preko nekaj večje zadolžitve države bomo povečali vlogo v finančnem sektorju in tako pospešili njegovo kreditno aktivnost," je dejal minister ter dodal, da je bil odziv vlagateljev ob predstavitvi obveznice – ta bo tako tri- kot tudi petletna – zelo dober.

Poroštva bo bankam mogoče izdati v zelo kratkem času po oddaji vloge. "Če bo postopek stekel, bo posojilni krč hitro popustil, v nasprotnem primeru bodo sprejeti dodatni ukrepi," je dejal Križanič. O teh je danes razpravljala tudi t. i. krizna skupina ministrov, finančni minister pa o njih ni želel podrobneje govoriti. Dejal je le, da jih bodo izpeljali na način, da ne bi obremenjevali proračunskega primanjkljaja.

Primanjkljaj bo višji

Vlada bo predvidoma sredi februarja poslala v državni zbor predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se bo proračunski primanjkljaj zvišal na 2,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Na finančnem ministrstvu pričakujejo, da se bo s povrnitvijo gospodarske rasti primanjkljaj izničil, če rasti ne bo, pa bo ostal še leto ali dve.

V rebalans so med drugim vključeni za 403 milijone evrov višji izdatki za socialo ter za dva odstotka nižji materialni stroški. Ni pa še upoštevanih 30 varčevalnih ukrepov, ki jih namerava vlada sprejeti ta četrtek. 

Almunia svari 

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je manj optimističen kot Križanič. Poudaril je namreč, da posojilna dejavnost bank še vedno ne deluje, in posvaril pa je tudi, da bi propad posojilnih trgov lahko še poglobil trenutno gospodarsko krizo. "Dostopnost posojil se je od oktobra 2008 jasno zmanjšala. Trgi posojil podjetjem ne delujejo v zadostni meri oziroma banke za posojila zahtevajo nenormalno visoke cene. Propad posojilnih kanalov bi lahko še poglobil trenutno krizo," je posvaril. "Do nas prihajajo poročila o številnih primerih, ko podjetja ne morejo priti do bančnih posojil. Specifične težave smo prepoznali pri financiranju velikih infrastrukturnih projektov in na področju financiranja mednarodne trgovine," je še dodal.