Zmanjšanje skupnega števila prepeljanih potnikov je predvsem posledica manjšega števila čarterskih letov, na rednih progah pa je promet upadel za tri odstotke, na kar so v največji meri vplivale posledice terorističnih napadov na ZDA septembra lani.
Kljub temu, da je večina svetovnih letalskih družb zaradi recesije v letalstvu lani beležila izgubo, je Adria Airways (AA) lani poslovala dokaj dobro, saj je ustvarila za 120 milijonov evrov prihodkov, dobiček pa je dosegel 753.000 evrov, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave AA Branko Lučovnik.
V prvih mesecih letošnjega leta AA beleži nekoliko boljše rezultate, saj je družba v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala število letov za 13 odstotkov, predvsem na rednih progah. Celotni prihodek je v januarju in februarju znašal nekaj več kot 14 milijonov evrov, kar je za odstotek več kot v primerljivem lanskem obdobju. Kljub naporom za znižanje stroškov so se ti zvišali, kar gre predvsem na račun zvišanja zavarovalnih premij in vzdrževanja letal. Družba je namreč letos opravila nekaj več pregledov na letalih in večja vzdrževalna dela na letalskih motorjih, je dejal Lučovnik.
Prvi mož AA je spregovoril tudi o okvarah motorjev na letalih AA, ki so se zgodile v začetku letošnjega in ob koncu lanskega leta. Strokovnjaki so ugotovili, da napake niso posledica neprimernega vzdrževanja. Zato je proizvajalec motorjev pokril vse stroške v zvezi s popravilom obeh motorjev in najemom dveh rezervnih motorjev, hkrati pa bo Adrii brezplačno dobavil rezervne dele za motorje, ki so letos bili in še bodo na rednem tehničnem vzdrževanju.
Zaradi globalnih razmer v letalskem prevozništvu bodo letošnji rezultati AA po načrtih nekoliko slabši. Družba naj bi sicer prepeljala nekaj več potnikov kot lani, in sicer 862.000, celotni prihodki in dobiček pa bosta nižja. Družba naj bi tako ustvarila za 116,3 milijona evrov prihodkov, dobiček pa naj bi dosegel 476.000 evrov. Precej dodatnih stroškov gre na račun višjih cen zavarovanj, ki so se v zadnjih mesecih zvišale za 100 odstotkov. Dodatno breme pa je tudi presenetljiva odločitev zavarovalnic, da po 11. septembru 2001 prekličejo zavarovalno kritje za škodo povzročeno tretjim osebam v primeru vojne ali terorističnega napada. Kritje za tovrstne rizike so bile prisiljene prevzeti države, sicer bi letalski promet obstal. Kritje držav EU je bilo podaljšano do konca letošnjega marca, čemur je sledila tudi Slovenija, ki je 27. marca znova podaljšala kritje tovrstnih rizikov do konca leta.
Sicer pa družba, ki svojo tržno nišo na evropskem trgu vidi v letalskem povezovanju manjših mest, letos načrtuje obdržati vse obstoječe linije, na nekaterih pa namerava dodajati frekvence. Število letov bodo tako zvišali za 11 odstotkov, s čimer bi se povečalo tudi število potnikov, in sicer za osem odstotkov. Družba je razširila tudi sodelovanje z ljubljanskim Aerodromom, kar naj bi prineslo dodatne ugodnosti za njene potnike.
Glede neposredne letalske povezave med Ljubljano in Beogradom je Lučovnik dejal, da se dogovarjajo s predstavniki družbe JAT, vendar do dogovora še vedno ni prišlo, saj jugoslovanski letalski prevoznik postavlja nekatere nesprejemljive pogoje.
Mimo novega vladnega Falcona pa tudi danes ni šlo. Kot je dejal Lučovnik, se z vlado res pogovarjajo o trženju Falcona in o njegovem vzdrževanju, a o podrobnostih ni želel govoriti.
