Kriza prihaja tudi v Slovenijo

Družba Poslovne skupine Sava se tako zaradi krize že srečuje z zaostrenimi pogoji poslovanja in se osredotoča na racionalizacijo in inovacije ter zmanjšanje investicij.

Predsednik uprave Janez Bohorič je priznal, da v krizi ne bo nobenemu prizanešeno in da se bo v Poslovni skupini Sava kriza najverjetneje najbolj odražala na področju gumenih izdelkov in pri investicijskem podjetju. Spremembe se kažejo tudi na področju turizma, saj upada število gostov iz ZDA in Velike Britanije, ki so za Bled po sedanji strukturi gostov zelo pomembni. Zato se bo treba osredotočiti na povečanje števila trgov.

Na seji nadzornega sveta Save so bili sprejeti tudi že nekateri drugi konkretni ukrepi za spopad s krizo. Tako so se odločili, da bodo prihodnje leto izvedli samo tiste od načrtovanih investicij, ki so nujno potrebne, z drugimi pa bodo počakali. To pomeni, da bodo investirali največ 15 milijonov evrov, kar predstavlja le tretjino sredstev, ki so bila za investicije namenjena v minulih letih.

Pred nami eno od najslabših let?

Po najnovejši napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj bo Slovenija letos dosegle 4,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda, leta 2009 pa 1,1-odstotno. Septembrske napovedi urada so tako navzdol popravljene za 0,7 oziroma dve odstotni točki.

Naglo poslabševanje razmer v mednarodnem okolju, predvsem v najpomembnejših gospodarskih partnericah, je vplivalo na spremenjeno jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo je danes v Ljubljani predstavil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.

"Leto, ki je pred nami, bo najslabše v zadnjih 20 letih, zna se zgoditi, da celo najslabše po letu 1985," je dejal. Opozoril je na tveganja, ki spremljajo tudi tokratno napoved urada. Če bo padec gospodarske rasti v mednarodnem okolju bistveno večji, se bo Slovenija lahko v letu 2009 približala stopnjam rasti, ki ne bodo dosti večje od ničelne, je izpostavil.

Prizadeta bosta predvsem menjava s tujino in investicije. "Za Slovenijo bo leto 2009 eno od najslabših po osamosvojitvi, če izvzamemo tranzicijsko šok," je menil Vasle. Po panogah sta najbolj prizadeta industrija in gradbeništvo, obe panogi naj bi v letu 2009 po prenovljeni jesenski napovedi dosegli negativno realno rast, in sicer naj bi industrija nazadovala za 0,3 odstotka, gradbeništvo pa za 5,5 odstotka. Prizadeta bosta predvsem menjava s tujino in investicije.

Ukrepi vlade

Vlada je sicer včeraj sprejela ukrepe, s katerimi želi ohraniti konkurenčnost in delovna mesta. Tako je sklenila, da bo subvencionirala krajši polni delovni čas v podjetjih, kjer se je zaradi gospodarske krize zmanjšalo število naročil in zaradi tega skrajšal delovni čas.

Kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, bodo plače subvencionirali za šest mesecev z možnostjo podaljšanja do enega leta. Tu gre predvsem za realni sektor, torej industrijska podjetja in sekcija storitev. S tem želi vlada pomagati podjetjem v najtežji ekonomski situaciji, tako da zaposleni ne bi postali brezposelni. Prav tako nameravajo pripraviti programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih.

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je napovedal še ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva in spodbujanje izvozne aktivnosti podjetij. Vlada bo vztrajala, da bo zviševanje trošarin glavni vir financiranja državnega proračuna, je še povedal Gaspari.

ESS: Nekateri pričakovali več

Po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča gredo predstavljeni ukrepi v pravo smer. Po predlogu zakona o odlogu plačevanja prispevkov v letu 2009 in subvenciji za sofinanciranje skrajšanega delovnega časa bodo delodajalci v primerih, ko so prisiljeni skrajšati delovni čas s 40 na 36 ur, prejeli subvencije v višini najmanj 60 evrov na delavca. "Mi predlagamo zvišanje tega zneska, da bi dobili večje jamstvo, da ne bo prišlo do odpuščanj v podjetjih," je dejal Semolič.

Država bo podjetjem, ki bodo skrajševala delovni čas, ponudila subvencije pod določenimi pogoji, na primer da podjetje ne odpušča delavcev in ne izplačuje nagrad, je povedal Semolič. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je vlada upoštevala pripombe sindikatov in med ukrepe ni uvrstila sprva predlaganega subvencioniranja socialnih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci.

SDS za spremembo zakonov

Tudi v SDS mislijo, da paket ukrepov še zdaleč ni zadosten. Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je še dejal, da so zelo razočarani, da se vlada ni pozitivno opredelila do predlogov prejšnje vlade in da jih zagovarja tudi SDS. Tu gre za ponovno uvedbo davčne olajšave za investicije v opremo in neopredmetena osnovna sredstva, povečanje davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter znižanje davka na dohodek pravnih oseb.

Ker so prepričani, da vladni ukrepi niso dovolj, so se v SDS odločili, da v DZ vložijo predlog sprememb treh zakonov – zakona o dohodnini, o izvrševanju proračunov RS za leti 2008 in 2009 ter zakona o davku na dodano vrednost. Sprememba zadnjega predvideva skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV s 60 na sedem dni po predložitvi obračuna DDV. Na 10 dni bi se rok skrajšal tudi tistim zavezancem, ki zaradi pretežnega izvoza blaga oziroma dobav znotraj EU v zaporednih obračunih DDV izkazujejo presežek DDV in imajo v veljavni ureditvi ta rok določen na 30 dni.

Pri zakonu o izvrševanju proračuna predlagajo skrajšanje plačilnih rokov neposrednih proračunskih uporabnikov. Za obveznosti za investicijske odhodke naj bi se plačilni rok skrajšal s 60 na 15 dni, za vse druge obveznosti pa se skrajša s 30 na 15 dni. To bi po Vizjakovih besedah vplivalo tudi na plačilno disciplino cele verige podizvajalcev.

Ena od poglavitnih rešitev predloga novele zakona o dohodnini pa je dvig meje prihodkov davčnega zavezanca z naslova opravljanja dejavnosti z 42.000 evrov na 100.000 evrov, da lahko pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov.

Predlagajo tudi dopolnitev pogoja za upoštevanje normiranih odhodkov, ki pravi, da davčni zavezanec ne sme zaposlovati delavcev, da pa lahko pri upoštevanju davčne osnove zahteva upoštevanje normiranih odhodkov. V SDS predlagajo, da poleg tistih zavezancev, ki ne zaposlujejo delavcev, zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov tudi tisti zavezanci, ki zaposlujejo enega delavca.

Nezadovoljni delodajalci

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) prav tako ocenjuje, da vladni predlogi ukrepov za ublažitev posledic finančne in gospodarske krize niso zadostni odgovor na razmere na trgu. V združenju pogrešajo ukrepe za povečanje likvidnosti, prav tako bi po njihovem mnenju moral biti večji poudarek namenjen ukrepom s področja trga dela.

Po njihovem mnenju bo moral v najkrajšem možnem času slediti nabor ukrepov, ki bodo posegli tudi v obstoječo zakonodajo na delovnopravnem in davčnem področju, hkrati pa je nujno prestrukturiranje in zmanjšanje javnih izdatkov.

ZDS meni, da bi bilo znižanje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje, ki ga podpira vseh pet delodajalskih organizacij, edini ukrep, ki bi bil transparenten, enostaven, nediskriminatoren do podjetij in ki bi lahko učinkoval že s 1. januarjem 2009.

Glede vladnega predloga o subvencijah za krajšanje polnega delovnega časa v ZDS ocenjujejo, da je še nejasen, težko izvedljiv in nepredvidljiv. Zato bo ZDS ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki bo predlagatelj interventnega zakona o krajšanju polnega delovnega časa, še danes poslalo svoje pisne pripombe in dopolnitve.

Med drugim v ZDS opozarjajo, da po vladnem predlogu ukrep subvencioniranja krajšanja polnega delovnega časa ne bo veljal za podjetja, kjer ni organiziran reprezentativni sindikat, takšnih podjetij pa je v Sloveniji prek 80 odstotkov. Opozarjajo tudi na to, da so subvencije vezane na dogovor s sindikatom, da delodajalec ne bo odpuščal iz poslovnega razloga in hkrati ne bo izplačeval dobička, kar ni v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, pogodbami o participaciji zaposlenih na dobičku in individualnimi pogodbami poslovodstva.