Kriza na stanovanjskem trgu

Evropska centralna banka (ECB) je po četrtkovem posredovanju na medbančnih trgih bankam, ki jih je prizadela kriza na ameriškem stanovanjskem trgu, ponudila novo finančno injekcijo v višini 61,05 milijarde evrov. Z današnjo potezo ECB nadaljuje operacijo, katere cilj je zagotoviti urejene pogoje na finančnem trgu v območju evra, so sporočili iz ECB.

Evropska centralna banka skuša s posredovanjem uravnavati nepričakovana nihanja likvidnosti bank in razpoložljivega denarja v obtoku. Boji se namreč, da bi kriza na ameriškem nepremičninskem trgu prizadela tudi evropske finančne trge. Za podobno denarno injekcijo so se odločile tudi ameriška centralna banka Zvezne rezerve ter japonska in avstralska centralna banka.

Ker v preteklem tednu vse več Američanov ni moglo odplačevati t. i. rizičnih kreditov, ki so jih najeli za nakup nepremičnine, je imelo izgube več nemških bank, ki so vlagale na omenjenem trgu, francoska banka BNP Paribas pa je morala zaradi izgub zamrzniti celo tri svoje sklade v ZDA, vredne 1,6 milijarde evrov.

Slovenija: Podražitev posojil?

Ekonomisti in mednarodni analitiki niso enotnega mnenja glede tega, kako se bo posojilna kriza v ZDA pokazala na evropskem finančnem trgu. Največjo škodo naj bi že čutile tudi nekatere prvovrstne banke EU z dvigi stroškov zadolžvenja, so zapisali v časniku Finance. Večina slovenskih bank naj bi tudi podražila posojila, še dodaja omenjeni časnik.

"Globalni kreditni trgi so junija, še posebej pa konec julija, doživeli eno najhujših kriz v zadnjih letih. Izjemno se je povečala negotovost; nihče ne ve, koliko časa bodo takšne razmere in kje se bodo ustalili kreditni pribitki. Novih izdaj dolžniških vrednostnih papirjev skoraj ni, odložene pa so tudi kreditne transakcije največjih finančnih organizacij“, so še zapisali.

Finančni analitiki še opozarjajo, da se septembra pričakuje dvih ključnih obrestnih mer ECB za 0,25 odstotne točke, na 4,25 odstotka, do konca leta pa še dvig za novih 0,25 odstotne točke“, še omenjajo Finance. V Probanki napovedujejo, da se bo 3-mesečni Eruribor do konca leta zvišal za približno 0,24 odstotne točke na blizu 4,6 odstotka, šestmesečni pa za okrog 15 odstotnih točk.

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je tudi član sveta ECB, pa je v pogovoru za časnik Financial Times Deutschland ta teden opozoril, da bi kriza na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov lahko ogrozila povpraševanje potrošnikov v območju evra. "Če bo prišlo do močnejših turbulenc, lahko te negativno vplivajo na povpraševanje gospodinjstev," je pojasnil in s tem sprožil ugibanja, da so skrbi Sveta ECB glede krize večje, kot so jih priznali.