Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so uresničevanje Strategije razvoja Slovenije (SRS) spremljali s Poročilom o razvoju 2010. Ugotavljajo, da se je v preteklih konjunkturno ugodnih letih napredek na področju gospodarskega in socialnega razvoja kazal v visoki gospodarski rasti in povečanjem zaposlenosti. Na Umarju pravijo, da so bile v teh letih zamujene priložnosti za korenitejše spremembe, usmerjene v tehnološki preboj in vzdržen razvoj Slovenije.
Zaradi strukturnih slabosti slovenskega gospodarstva, ki so s krizo postale še vidnejše, je po mnenju Umarja hitra povrnitev na pot gospodarskega okrevanja velik izziv, še posebej, ker sta se srednjeročno poslabšala tudi stanje javnih financ in dostopnost do virov financiranja.
V poročilu ugotavljajo, da se je v letu 2009 raven bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči znižala na raven iz leta 2007. Višji padec gospodarske aktivnosti kot v povprečju v EU je bil, ob veliki odprtosti slovenskega gospodarstva, predvsem posledica razlik v gradbenem ciklu med Slovenijo in EU ter strukturnih slabosti, ki zmanjšujejo slovensko konkurenčno sposobnost. Na Umarju razlagajo, da ima Slovenija v izvozu blaga relativno visok delež nizko in srednje tehnološko zahtevnih proizvodov, ki je bil tako s padcem tujega povpraševanja relativno bolj prizadet.
Nezadostna konkurenčna sposobnost gospodarstva je po razlagi Umarja tudi posledica prepočasne krepitve dejavnikov učinkovite uporabe znanja v gospodarskem razvoju, kjer se ohranjajo slabosti predvsem glede nizke učinkovitosti terciarnega izobraževanja ter nezadostnega obsega in učinkovitosti vlaganj v raziskave in razvoj.
Pri doseganju izboljšane kakovosti življenja in blaginje prebivalstva je obdobje krize pomenilo večinoma stagnacijo ali poslabšanje stanja. Rast plač je bila v letu 2009 nižja kot v preteklih letih, z rastjo brezposelnosti pa se je močno povečalo število prejemnikov različnih socialnih transferjev. Za intervencijske ukrepe vlade (subvencije za ohranjanje delovnih mest, povečan obseg programov aktivne politike zaposlovanja, poseben dodatek za socialno ogrožene) na Umarju pravijo, da so preprečevali še večje poslabšanje razmer.
Sistemskih sprememb na področju socialne zaščite tudi v letu 2009 ni bilo, razmere pa so dodatno pokazale, da sistemi pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter dolgotrajne oskrbe nujno potrebujejo posodobitve, če želimo zagotoviti njihovo učinkovito funkcioniranje in javnofinančno vzdržnost.
Pri uresničevanju sonaravnega cilja strategije razvoja ostaja največja naloga zmanjševanje pritiskov na okolje, čeprav se je obremenjevanje okolja v letu 2009 zaradi nižje gospodarske aktivnosti nekoliko znižalo. Vendar so se vse do leta 2008 pritiski na okolje, zlasti iz prometa, stopnjevali, kar je vplivalo tudi na visoke rasti emisij toplogrednih plinov. Tako tudi zmanjševanje pritiskov na okolje zahteva aktivno ukrepanje, poleg tega nas k temu zavezujejo tudi obveznosti v okviru EU.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.