'Kriza bo prišla': Kako bosta vlada in EU reševali avtomobilsko industrijo?

A kriza bo prišla, so prepričani v avtomobilski industriji in roko pomoči zato ponuja tudi naša vlada, s težko dočakano shemo skrajšanega delovnega časa, ki bo, kot pravijo, preprečila številna odpuščanja. Pa so te odločitve prišle ob pravem času?  

Preambiciozni in nedosegljivi, takšni so po mnenju številnih vpetih v avtomobilsko industrijo cilji Evropske unije. Marjan Trobiš iz Boxmarka: "Zeleni prehod in strogi prehod, ki ga imajo industrije v Evropi, se mora enostavno podaljšati. Zeleni prehod ja, ne pa pod vsako ceno." 

Blaž Poženel iz AMZS: "Enostavno ni realno pričakovat, da do leta 35, do takrat je samo 10 let, da se bo naše gospodarsko okolje, tudi tehnološko okolje toliko popravilo, da bi vsi lahko prešli na električne avtomobile." Jure Šujica novinar Financ: "Elektrika, po začetnem zagonu, po močnih promocijah, se je prodaja teh avtomobilov kar ustavila. In tut v lanskem letu je v Evropi tržni delež električnih avtomobilov upadat v skupni prodaji." 

A tudi v 1,8 milijarde evrov težko finančno injekcijo, ki bi po predlogu Bruslja, podprla proizvodnjo baterij v EU, sogovorniki dvomijo.

Kot pravi Trobiš: "V elektriifkaciji evropska industrija ni konkurenčna. Tu so drugi tekmeci, ki nam kažejo poti in ki nas seznanijo s tem, kaj so razvili in mi potem letimo z njimi. Poženel pa pravi: Problem električnih avtomobilov je jasen in je več plasten, od previsokih cen električnih avtomobilov do neustrezne infrastrukture." 

Trobiš razmišlja: "Eno tovarno za baterije postaviti je verjetno najlažje. Kaj pa bodo proizvajali, če še nimamo razvitih instrumentov." Odlog milijardnih kazni, če podjetja letos ne bodo zmanjšala izpustov ogljikovega dioksida, je dobrodošel, a prepozen. Trobiš: "Mi smo imeli v preteklem času toliko stečajev zaradi ukrepov in pogojev, ki so morali marsikatero veliko podjetje v evropi pogoltniti, ker jih niso mogli izpolniti."

Poženel pa se boji, da to blaženje te napovedanih omejitev evropske komisije, še ne bo dovolj. Ukrep blažitve je prispevala tudi naša vlada s potrditvijo sheme skrajšanega delovnega časa, a v veljavo bo stopila šele čez dva meseca.  Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS sklene: "Za nekatera podjetja je to že zelo pozno, nekatera že ukrepajo po svoje, odpuščajo svoje zaposlene, imajo jih na čakanju na lastne stroške, nekateri zaposleni jim odhajajo." In s sabo, opozarjajo na gospodarski zbornici, odnašajo tudi močno potrebna znanja, s čimer pa se samo še poglablja gospodarska škoda  podjetij in celotne družbe.