Do konca leta 13 tisoč brezposelnih?

Finančna kriza in gospodarska recesija bosta pretresli tudi slovenski trg dela. Najbolj bodo prizadete izvozno usmerjene in delovno intenzivne panoge. Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ocenjuje, da bo do konca leta zaradi upočasnitve gospodarske rasti število zaposlenih nižje za približno 13.500, so zapisali v današnjem Dnevniku.

Manjše število delovno aktivnih oseb

Umar predvideva, da bo zaradi ohlajanja gospodarstva do konca leta število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih nižje za okoli 8000, v gradbeništvu za približno 5000, za okrog 500 pa tudi v trgovini. Umar tudi pričakuje, da bodo podjetja odpuščala predvsem tuje delavce, ki jih je v Sloveniji že več kot 86.000, so še zapisali. Število registriranih brezposelnih se bo po oceni Umarja z avgustovskih 60.669 okrepilo na približno 63.500 do konca leta, stopnja brezposelnosti pa naj bi se dvignila s 6,5 odstotka na 6,8 odstotka, kolikor je znašala konec lanskega leta.

Na podlagi podatkov Statističnega urada RS se je v avgustu število delovno aktivnih oseb na ravni Slovenije v predelovalnih dejavnostih znižalo za 500 oseb, za nekaj več kot 450 pa se je povečalo število delovno aktivnih oseb v gradbeništvu. Pregled po sektorjih dejavnosti pokaže, da so avgusta slabih 58 odstokov delovno aktivnih oseb zaposlovale storitvene dejavnosti, slabih 38 odstotkov pa nekmetijske dejavnosti in slabih 5 odstokov kmetijske dejavnosti.

Na Zavodu za zaposlovanje RS so poudarili, da zaenkrat navkljub finančni krizi niso opazili povečanja brezposelnosti, bi pa se ti učinki lahko poznali do konca leta oziroma v začetku leta 2009.

Upočasnitev gopodarske rasti

Po visoki 6,8-odstotni gospodarski rasti v letu 2007 pričakujejo upočasnitev. Povprečna inflacija bo letos 6,2 odstotna, kar je za eno odstotno točko več od pričakovanj spomladi. K temu je ključno prispevala bistveno višja rast cen surovin. V letu 2009 so napovedi, da bo prav tako prišlo do upočasnitve gospodarske rasti, ki bo 3,1 odstotona.

Znižanje porabe gospodinjstev

Ker visoka rast cen osnovnih življenjskih potrebščin vpliva na kupno moč gospodinjstev, je pričakovati, da bo v državah evrskega območja rast zasebne potrošnje ostala nizka oz. se bo še zniževala. Poslabšani obeti za gospodarsko rast ne bodo spodbujali rasti plač, ponovno pa naj bi začela naraščati tudi stopnja brezposelnosti, vendar iz najnižje ravni v zadnjih desetletjih. K manjšemu domačemu povpraševanju bo bistveno prispevala počasnejša rast investicij, zlasti gradbenih zaradi umirjanja cen nepremičninin.

Potrošniki pesimistični glede nakupa nepremičnin

Na Statističnem uradu RS so objavili tudi rezultate raziskave o kazalcu zaupanja potrošnikov. Pri četrtletnem vprašanju glede nakupa ali gradnje stanovanja je kazalnik oktobra 2008 dosegel najnižjo raven v zadnjih petih letih. Potrošniki se na podlagi rezultatov ne bodo tako pogosto odločali za nakup nepremičnin.

Med tremi kazalniki, ki jih spremljajo četrtletno, se je v primerjavi z julijem 2008 znižal le kazalnik 'nakup ali gradnje stanovanja v prihodnjih 12 mesecih'; in sicer za 5 odstotnih točk.

Na vprašanje 'nakup ali gradnje stanovanja v prihodnjih 12 mesecih' je oktobra 2008 velika večina vprašanih, 93 odstotkov, odgovorila, da v naslednjih 12 mesecih zagotovo ne bodo kupili ali gradili stanovanja. Le en odstotek je odgovoril, da verjetno ne, 3 odstotki vprašanih ga bodo mogoče kupili, in 3 odstotki, da bodo gotovo kupili stanovanje.

Cene nepremičnin bodo še padale

Izvor finančne krize je v zlomu nepremičninskega balona v ZDA. Po ocenah analitikov bo njen konec povezan s koncem korekcije cen nepremičnin v ZDA. Padanje cen nepremičnin se nadaljuje. Cene so bile junija letos za 18,8 odstotkov nižje kot ob svojem vrhu julija 2006. Ocene, koliko se morajo cene še znižati, da se bo ponovno vzpostavilo normalno razmerje med ponudbo in povpraševanjem, segajo od 25 pa do do 50 odstotkov, so še zapisali na uradu za makroekonomske raziskave.

Semolič o finančni krizi

Glede finančne krize je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič izrazil prepričanje, da bodo največjo ceno plačali delavci in bodo "ti gospodje, ki obvladujejo kapital, iz krize prišli še bogatejši". "Da pa bi sindikati že vnaprej dajali bianco menico in pokazali veliko razumevanja, tega ne bodo dočakali. Niti v sanjah ne bomo pristali na zniževanje plač in socialnih pravic," je dejal in dodal, da bodo zelo previdni, "da to ne bi bil alibi za to, da bi ti gospodje izkoristili za svoje nesposobnosti in slabe poslovne odločitve".