"Pomagajte nam, sicer nas bo propadlo več sto," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pozval predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu pri Podjetniško trgovski zbornici Mirko Požar. Velika gradbena podjetja, ki so se znašla v finančnih težavah, podizvajalcem in dobaviteljem zapuščajo od 400 do 500 milijonov obveznosti, je povedal.
"Gradbeniki smo dobesedno pred sesutjem," je opozoril tudi predsednik Zbornice gradbeništva pri GZS Branko Selak in ugotovil, da se govori le o težavah velikih gradbenih podjetij, premalo pa o podizvajalcih. Ko se bo sesul vrh, bo potegnil za seboj bistveno več, kot si v tem trenutku predstavljamo, je napovedal.
Kar se trenutno dogaja v gradbeništvu in z njim povezanih panogah, je po besedah generalnega direktorja GZS Sama Hribarja Miliča najbolj evidenten dokaz največjih težav slovenskega gospodarstva v tem trenutku. "Na GZS ne dvomimo, da bo slovensko gospodarstvo v letošnjem letu prišlo do dna," je ocenil Hribar Milič in posvaril, da so podjetja z velikimi terjatvami do svojih dolžnikov nemočna, dolžniki nimajo sredstev za izpolnitev obveznosti, naročil primanjkuje, zmogljivosti so bistveno večje od trenutnega povpraševanja. A vlada predlogom gospodarstva ni prisluhnila.
Požar je med konkretnimi predlogi vladi naštel triletno ukinitev obdavčitve dobička podizvajalcev in dobaviteljev tistih velikih gradbenih podjetij, ki so v stečaju oziroma prisilni poravnavi, delno ukinitev obdavčitve plač zaposlenih ter pomoč pri subvencioniranju obrestnih mer in zavarovanjih. "Če država ne bo nič konkretnega naredila, bomo čez pol leta preštevali število propadlih podizvajalcev," je opozoril.
Največji problem v tem trenutku je, da ni poslov, je ugotovil Selak. Zagnati je treba domačo potrošnjo, treba je iti v infrastrukturne projekte, je pozval. Gradbena podjetja se zavedajo, da bodo morala zmanjšati število zaposlenih, a del gradbeništva je treba preusmeriti tudi na tuje trge, pri čemer Selak pričakuje podporo države.
Če ne bo investicij, bo prihodnost gradbeništva res črna, se je strinjal sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac. Število zaposlenih v slovenskem gradbeništvu v zadnjem času upada. Trenutno ima približno 70.000 zaposlenih, s to panogo pa je povezanih še 11 drugih dejavnosti.
Kriterij najnižje cene pri oddaji javnih naročil se zdi sogovornikom neustrezen. Država naj iz zakona o javnih naročilih izključi kriterij najnižje cene, je pozval Selak in dodal: "Najnižja cena pomeni tudi najnižjo kakovost." Požar pa je kriterij najnižje cene označil za "programiran nateg". Če material stane deset enot, ti pa projekt prodaš za sedem enot, pomeni, da tega materiala ne boš plačal, je pojasnil.
Nasprotujejo tudi prisilni poravnavi. "Prisilna poravnava je za nas majhne legalna kraja," je dejal predsednik Sekcije gradbincev pri OZS Franc Bukovec. Kot je pojasnil, nimajo možnosti odločati o ničemer, saj jih nihče ničesar ne vpraša, zaradi česar so postavljeni pred izvršena dejstva, ki pogosto pomenijo tudi zaprtje obrti.
Zloma slovenske gradbene operative ne more nihče več preprečiti, pa je bil prepričan Samo Medved iz Združenja za svetovalni inženiring pri GZS. Poleg tega, da bo propadlo veliko število podjetij in se bo povečalo število brezposelnih, bo slovensko gradbeništvo ostalo tudi brez referenc, da si najde delo na tujih trgih, je dejal. Prišlo bo tudi do padca sposobnosti slovenskega gradbeništva za izvedbo velikih projektov na domačem trgu, ko bo do njih prišlo.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.