'Krediti v frankih niso sistemska težava, poseben pristop bi bil krivičen do ostalih kreditojemalcev'

V ZBS (Združenje bank Slovenije) so danes ponovili stališče, da krediti v švicarskih frankih niso sistemska težava ter da predlagani zakon za njihovo reševanje spodbuja neodgovorno ravnanje potrošnikov in neustrezno socializira izgube. Najnovejša sodba višjega sodišča o enem od teh primerov po njihovem ne bo prestala revizijske presoje vrhovnega sodišča.

"Z vidika deleža težav pri odplačilih kreditov v švicarskih frankih in evrih absolutno ni razloga za kakršenkoli poseben tretma. Kakršnakoli posebna oblika pristopanja reševanja bi bila krivična, nepravična in nepoštena do vseh ostalih kreditojemalcev, ki so bili bolj konzervativni in so se zadolževali v evrih tudi v časih, ko je bilo to zadolževanje za njih finančno manj ugodno," je izpostavila direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo.

V ZBS vztrajajo pri stališču, da ne gre za sistemsko težavo ter da je za reševanje problematike varčevalcev v frankih, ki jih je prizadela nenadna sprememba tečaja, primerna samo individualna obravnava. "Vsak primer ima lastne okoliščine, ki jih treba upoštevati in proučiti," je ponovila Zadravec Caprirolova in navedla: "Do odločitve švicarske centralne banke januarja 2015 je bilo v Sloveniji odplačanih 70 odstotkov kreditov v frankih, kar nakazuje, da ne gre za sistemski problem."

Novembra lani je bilo od skupno 8400 kreditov gospodinjstvom okoli pet odstotkov kreditov v frankih v višini 451,7 milijona evrov. Delež neplačnikov pri kreditih v frankih ne odstopa od deleža neplačnikov pri kreditih v evrih. Novembra lani je v skupni vrednosti kreditov v frankih delež teh znašal tri odstotke oz. 200 neplačnikov. Težave z odplačevanjem dolgov pa nastajajo iz enakih razlogov kot pri kreditojemalcih v evrih, večinoma gre za spremembe v osebnih okoliščinah, kot so izguba službe, ločitev ipd., je nanizala.

Po ocenah ZBS nedavna odločitev ljubljanskega višjega sodišča v eni od tožb kreditojemalca v frankih, ki je razsodilo njemu v prid, ne predstavlja precendenčne odločitve, saj je to sodišče odločilo v več tožbah in vsakih drugače. Kot pa je danes ocenil profesor z ljubljanske pravne fakultete Damjan Možina, ta odločitev po njegovih oceni ne bo prestala revizijske presoje vrhovnega sodišča.

Kot je dejal, banka ni kršila informacijske dolžnosti, napačno je stališče sodišča, da opustitev te dolžnosti povzroči ničnost kreditne pogodbe. Sodba je tudi nejasna glede pravnih posledic ničnosti kreditne pogodbe. Sodišče je naložilo potrošniku, da povrne neodplačani del kredita, banko pa je glede vprašanja povračila koristi od uporabe tega denarja napotilo na vložitev nasprotne tožbe. "To pomeni, da bo o višini obresti, ki jih mora potrošnik plačati, odločeno v drugem postopku, in ne pomeni, da kreditojemalcem v primeru ničnosti kreditnih pogodb ni treba vračati denarja z obrestmi," je pojasnil.

ZBS je pripravilo pravno in ekonomsko študijo na temo spora in na predlog zakona o reševanju te problematike, ki v DZ čaka na začetek obravnave. Prva študija po navedbah profesorja z ljubljanske pravne fakultete Rajka Pirnata kaže, da predlagani zakon ni ne v skladu z ustavo ne s pravom EU, da lahko krši zaveze za varstvo tujih investicij po bilateralnih sporazumih in da so bili kreditojemalci v večini primerov ustrezno obveščeni o valutnem in obrestnem tveganju.

Ekonomska študija pa po besedah profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Aleša Ahčana potrjuje, da gibanja tečaja ni bilo mogoče napovedati vnaprej, da banke niso imele nadpovprečnih dobičkov pri teh kreditih, da je bila kreditna sposobnost najemnikov teh kreditov primerljiva ali višja od tiste, ki je veljala za kredite v evrih ter da je bila javnost dobro obveščena o valutnem tveganju in o možnih posledicah.

Vsi so opozorili na to, da bi imelo sistemsko reševanje te problematike negativne posledice z vidika moralnega hazarda, saj bodo ljudje sklepali bolj tvegane posle s pričakovanjem, da jih bo reševala država, da bodo zahtevali isto obravnavo, ko se bodo močno podražili krediti s spremenljivo obrestno mero ali zakup električne energije, škodljivo pa je tudi sporočilo, da ljudje za svoje ekonomske odločitve niso odgovorni sami.

Posojila v frankih so se močno podražila, ko je švicarska centralna banka januarja 2015 čez noč odpravila zgornjo mejo pri 1,20 franka za evro. A lahko bi bilo tudi drugače in če bi vrednost franka padla, bi imeli kreditojemalci korist, kot so jo imeli pri kreditih v tej valuti v letih med 2004 in 2009, ko so nekateri po Ahčanovih navedbah zanje plačevali med 10 in 15 odstotkov manj kot bi za posojilo v evrih. Tudi sedanje gibanje tečaja franka se zopet obrača njim v prid, je sklenila Zadravec Caprirolova.