'Kozmetično krpanje zakonov, davčni paket je nesistematičen in nedomišljen'

Kot je na novinarski konferenci po zaključku seje povedal Mitja Gorenšček z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) znova poudarili, da predlagani davčni paket ne bo povečal produktivnosti in privlačnosti slovenskega poslovnega okolja za tuje vlagatelje in privabljanje kadrov. "Naše mnenje je še vedno, da gre za kozmetično krpanje nekaterih zakonov, da je paket nesistematičen in nedomišljen, da gospodarstvu ne prinaša skoraj nič novega," je opozoril.

Poskus razvojne kapice sicer pozdravljajo, a opozarjajo, da ta velja samo za tuje rezidente. "Izrazili smo pomislek, da bi lahko s tem zakonom spodbudili več domačih strokovnjakov, da se ti najprej zaposlijo v tujini in se potem kot tuji rezidenti vrnejo k nam," je pojasnil Gorenšček.

Podpore delodajalske strani prav tako niso dobile višje trošarine na sladke pijače. Po njihovi oceni gre za "nedomišljeno potezo", pri kateri pogrešajo določitev namenskega zbiranja in porabe zbranih sredstev.

Delodajalska stran je v zvezi z obravnavo davčnega paketa v okviru ESS opozorila tudi na kršitve pravil ESS, saj ga socialni partnerji niso obravnavali pred potrditvijo na vladi, ter člane ESS pozvala, naj se v prihodnje kršitvam izognejo.

'Pomemben korak pri urejanju trga dela'

Sindikalna stran pa predlog davčnih sprememb vidi kot zelo pomemben korak pri urejanju trga dela, zmanjševanju prekarnosti in zagotavljanju večje pravičnosti. Andrej Zorko z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je omenil spremembe sistema normirancev. "Ni pravično, da zaposleni plačujejo od svojih plač višje prispevke kot nekdo, čigar prihodek je recimo 100.000 evrov," je dejal in izrazil pričakovanje, da bo kmalu prišlo tudi do tega, da bodo vsi samostojni podjetniki plačevali prispevke od dejanskih prihodkov.

ESS je obravnaval tudi predlog ministrstva za finance glede uskladitve dohodninskih razredov in olajšav, čemur sta nasprotovali tako delodajalska kot sindikalna stran. Oboji so prepričani, da predvideni znesek olajšav ne bi pokril niti minimalnih življenjskih stroškov na letni ravni. "Če so minimalni življenjski stroški na letni ravni nekaj čez 8300 evrov, bi v tem primeru davčna olajšava znašala približno 5100 evrov, kar pomeni, da bi še vedno ostala razlika med minimalnimi življenjskimi stroški in tem, kolikor bi država priznala olajšavo," je ponazoril Zorko.

Ministrstvo za finance je po njihovi oceni spregledalo tudi dejstvo, da v lanskem letu zaradi poplav ni bilo uskladitve dohodninskih razredov in olajšav. Glede tega so socialni partnerji sprejeli sklep, da bo ministrstvo ustanovilo strokovni odbor, ki bi naj znova pregledal celoten predlog in poskušal najti nov odstotek uskladitve.

Ustanovitev strokovnega odbora

Socialni partnerji so se seznanili s poročilom o izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je poudaril predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, gre za pomemben zakon, glede katerega pa je bilo zelo malo socialnega dialoga, njegova obravnava na ESS pa se ni zaključila tako, kot bi se morala. Sindikati so na seji predvsem opozorili na izzive, ki se pojavljajo pri njegovi implementaciji, kot je pomanjkanje kadrov v zavodih, ki bodo izvajali dolgotrajno oskrbo.

Na seji so se dogovorili za ustanovitev strokovnega odbora, ki bo spremljal implementacijo zakona o dolgotrajni oskrbi. V roku 30 dni pričakujejo analizo ministrstva za solidarno prihodnost, na podlagi katere bodo nato lahko delojemalci in delodajalci pripravili priporočila, je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar. Ustanovitev strokovnega odbora je pozdravil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Socialni partnerji so medtem precej bolj enotni glede prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu. Tako je bilo doseženo soglasje vseh treh strani glede osnutka o pravici bolnikov po prebolelem raku in določenih drugih boleznih do enakega dostopa do zavarovanih in kreditnih produktov. Z osnutkom zakona o kakovosti v zdravstvu pa sta se strinjali vladna in sindikalna stran, medtem ko se je delodajalska stran vzdržala, vendar ni nasprotovala, je povedal Mesec.