Kovač o davčnih oazah: 'Veliki in bogati' nimajo volje, da bi to uredili, saj so si prav oni ta sistem izmislili

So offshore podjetja vsa nezakonita?

Ne, čeprav se morda zdijo na prvi pogled. Ustanavljanje offshore podjetij je povsem legalno, če je vse pravno urejeno tudi v matični državi. Obstaja več legitimnih razlogov za takšno poslovanje. Rusi in Ukrajinci tipično odpirajo offshore podjetja, da tako svoje premoženje zaščitijo pred kriminalci in da obidejo stroge omejitve glede valut, navajajo tuji mediji. So pa številna podjetja v davčnih oazah seveda namenjena pranju denarja in izogibanju plačila davkov.

''Podjetja so legalna. Pretok denarja oziroma kapitala iz matične države v offshore podjetja, da bi se izognili davčnim obveznostim, pa lahko velja za mejno legalen oziroma problematičen,'' je za 24ur.com komentiral ekonomist Bogomir Kovač.

''Da je to legalno, mora nekdo to izkazati. Podjetje lahko oceni, da je posel lažje voditi iz offshore podjetja kot pa iz matične države. Za to morajo obstajati razlogi in to mora nekdo pojasniti. Če pa ne, pa je velika verjetnost, da je posel problematičen,'' je razložil in nadaljeval, da je kapital sledljiv do offshore področij, od tam pa seveda ni mogoče dobiti povratne informacije. ''Torej, imaš izhodno informacijo o kapitalu na podlagi tega pa lahko davčni organ preučuje, zakaj, kje, itd.,'' je dejal Kovač. Davčne oaze ne sodelujejo v izmenjavi podatkov, zato tudi so, kar so, je dejal Kovač in poudaril, da bi marsikaj rešil globalni sporazum o izmenjavi podatkov. A za to seveda ''veliki in bogati'' nimajo volje, saj so si prav oni ta sistem izmislili, je dejal Kovač.

Sistem deluje, ker so veliki zadovoljni z obstojem oaz

Sistem deluje že dolgo. ''Gre za hipokrizijo. Mi to jemljemo kot specifiko, a to deluje že stoletja. Vedno so obstajale carinske enklave, katerim so cesarji podelili poseben status, da so lahko obračali denar. Nekatere države so si to privoščile znotraj lastnih držav. Tako je imela Švica znotraj lastne države poseben davčni status. Te zgodbe so stare, z globalizacijo pa so določene države posegle po tem inštrumentu. Ciper deluje v okviru EU, je pa zaradi privabljanja kapitala poenostavil vso formalnopravno zakonodajo glede ustanavljanja in zastopanja podjetij,'' je pojasnil Kovač.

Je možno, da bo globalni sporazum sprejet? ''Ne. Ko bo ogrožen interes velikih držav, ko bodo videle, da pridobivajo premalo prihodkov, ko bodo videle, da se jim korporacije izmikajo, takrat bo možnost, da pride do tega sporazuma. Torej, to bi se lahko zgodilo po kakšnem velikem sporu. A zdaj države oziroma politiki v tem sistemu sodelujejo,'' je jasen Kovač.

''To je finančni biznis. So tudi realna podjetja, ki pa tam obračajo kapital. Vsi offshori so namenjeni finančnemu procesiranju. Živimo v svetu, kjer vlada sijajna simbioza med političnimi oblastmi in finančnimi sektorji. Ko je nastopila kriza, so sistem reševale države, plačali pa so davkoplačevalci. Vse, kar lahko zdaj odkrijemo, je, da se dogaja hipokrizija. Politične, poslovne naveze, ki to držijo v rokah, so čisto zadovoljne z obstojem teh območij. Jasno pa je, da je to sistem, ki koncentrira nevarnosti. Več kot imamo tega, bolj smo ranljivi za krize. Tako zadnja kriza traja, traja, traja, ni pa jasno, ali so pripravljeni poseči po radikalni potezi, kot je reforma mednarodnega finančnega sistema, ki bi morala absolutno ukiniti oziroma prepovedati davčne oaze tega tipa, ki jih poznamo danes.''

Zanikajo vpletenost

Družba Mossack Fonseca na objavljene podatke odgovarja z zanikanjem, češ da niso storili ničesar nezakonitega, hkrati pa se izgovarjajo na zaupnost podatkov njihovih klientov. V družbi so zatrdili, da delujejo v skladu z zakonodajo, ki prepovedujejo pranje denarja, hkrati pa obžalujejo, če bi njihovi klienti izrabili njihove storitve za nelegalno početje. Prav tako so dejali, da družba ne more biti odgovorna za svoje stranke.

Soustanovitelj odvetniške družbe Ramón Fonseca je, kot navaja Delo, za panamsko televizijo družbo primerjal s tovarno avtomobilov. Če krivite Mossack Fonseco za to, kar ljudje počnejo s svojimi podjetji, je to podobno, kot če bi krivili proizvajalca avtomobila, ko bi nekdo uporabil avtomobil med ropom, je povedal.

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1977, in sicer sta jo ustanovila Jurgen Mossack in Ramón Fonseca. Mossack je nemški imigrant, čigar oče je v Panami iskal novo priložnost za življenje, potem ko je služil pri Hitlerjevi vojski. Mossack je študiral pravo v Panami. Fonseca pa je pisatelj, ki je v zadnjih letih tudi svetoval panamskemu predsedniku.

Problem v Vegasu

Sodni spisi v Las Vegasu trdijo, da je družba Mossack Fonseca v Nevadi ustanovilo 123 podjetij, ki naj bi jih uporabljal nekdanji argentinski predsednik, da bi lahko pokradel na milijone iz vladnih sporazumov. Tožilstvo je zahtevalo podatke o pretoku denarja skozi podjetja v Nevadi. Zahtevo so zavrnili, saj je zaupanje za takšno podjetje nujno potrebno.

Družba je nato šla korak naprej, saj so blokirali podružnico in zanikali, da bi bilo podjetje M.F. Corporate Services (Nevada) Limited del skupine. Jürgen Mossack je celo pričal pod prisego, da podjetji nista povezani. A zdaj Panamski dokumenti na pričanje mečejo dvom. Ne le, da je bila podružnica povsem v lasti skupine, še več, družba je naredila vse, da bi prikrila in izbrisala podatke, ki bi kazali na sporno početje.

Iz elektronskega sporočila iz leta 2014 je razvidno, da naj izbrišejo vse povezave med centralnim računalniškim sistemom v Panami in Nevadi. Dokumenti razkrivajo, da je uslužbenec celo odpotoval iz Paname v Vegas, da je odnesel del dokumentov. ''Ko je Andres prišel v Nevado je očistil vse in prinesel vse dokumente v Panamo,'' je, kot navajajo tuji mediji, zapisano v elektronskem sporočilu iz septembra 2014. Družba je za novinarje po razkritju dokumentov odločno zanikala uničevanje opisano početje.