Minuli teden se je v redno delniško družbo Maksima Invest preoblikovala še zadnja pooblaščena investicijska družba, pid Maksima, s čimer se je končalo obdobje pidov, ki so bili pomemben del slovenske certifikatne privatizacije.
Rok, po katerem so se pidi morali preoblikovati, je potekel konec lanskega leta, v postopku preoblikovanja pa je, skupaj z Maksimo, nastalo 42 rednih delniških družb, 11 investicijskih družb, en vzajemni sklad in pet delniških družb.
Investicijske družbe in redne delniške družbe
Vse delniške družbe so nastale še pred spremembo zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter zakona o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pidov. Pri tem je potrebno opozoriti, da se podatki o številu preoblikovanj prekrivajo, ker so se nekateri pidi razdelili v investicijske družbe in redne delniške družbe.
Večina pidov je bila ustanovljena po sprejetju zakonske podlage leta 1994 z namenom zbiranja certifikatov državljanov in njihovega nalaganja v gospodarske družbe, ki so se lastninile. Upravitelji pidov so ob koncu procesa lastninjenja, s katerim je t.i. družbeni kapital dobil znanega lastnika, začeli vse glasneje opozarjati na t.i. "privatizacijsko vrzel", saj se je izkazalo, da premoženje, ki ga je država namenila pidom, ni zadoščalo vrednosti izdanih certifikatov.
Privatizacija in prestrukturiranje
Država je vrzel - njene razsežnosti so se po burnih razpravah med predstavniki države in družb za upravljanje, ki so upravljale pide, ustalile pri 84,5 milijarde tolarjev - leta 2001 zapolnila s premoženjem Slovenske razvojne družbe; ta je pod svojim okriljem zbirala predvsem podjetja v težavah oz. tista, ki do predpisanega roka niso uspela izpeljati privatizacije, njena naloga pa je bila prestrukturiranje podjetij.
Pidi so pred razpisi opozarjali na nekakovostno premoženje, ki jim je bilo ponujeno, pritožili so se tudi na ustavno sodišče, a s pobudo, po kateri ne bi bili dolžni prevzeti premoženja, ki so ga zavrnili, niso uspeli.
V pide je več kot 1,2 milijona državljanov vložilo nekaj manj kot 330 milijard tolarjev, ki so jih dobili v obliki certifikatov. To je bilo skoraj 60 odstotkov vseh izdanih certifikatov, ki so jih v skupni vrednosti 576 milijard tolarjev oktobra 1993 razdelili slovenskim državljanom.
Zaradi stanja slovenskega gospodarstva manj obetavni rezultati
Kljub obljubam o obetavnih donosih se je v letih po končanem lastninjenju - to se je sklenilo leta 1998 - izkazalo, da so imetniki pidovskih delnic v primerjavi s tistimi državljani, ki so svoj certifikat vložili v najboljša slovenska podjetja, potegnili krajši konec. Vrednost pidovskih delnic je namreč glede na zakonsko predpisano razdelitev družbenega kapitala odražala podobo slovenskega gospodarstva, ki pa se je tedaj ubadalo s tranzicijskimi težavami.
Za pide, ki so bili kot posebna oblika investicijskih družb prilagojeni lastninskemu preoblikovanju v Sloveniji, je bilo že na začetku jasno, da je njihova življenjska doba omejena. To je predvidevalo že osnovno besedilo zakona o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pidov, ki ga je vlada nato sicer še prenavljala.
Vzajemni skladi bi bili najboljša rešitev
Pidom je zakon ponudil možnost preoblikovanja v investicijsko družbo, vzajemni sklad ali redno delniško družbo oz. holding. Rok za preoblikovanje pidov oz. oddajo vloge za izdajo soglasja ATVP je potekel konec leta 2003, tisti pidi, ki tega niso storili do roka, pa so dobili novega upravljalca. S stališča razvejanosti in globine slovenskega finančnega trga je bilo zaželeno, da bi se čim več pidov preoblikovalo v vzajemne sklade, a se to zaradi strukture naložb, ki je predpisana za posamezno organizacijsko obliko, ni zgodilo.
Sredi letošnjega junija pa je vlada sprejela predlog zakona o pravnih naslednicah pidov, ki pa še ni prišel na parlamentarne klopi. Cilj zakona je preglednost poslovanja rednih delniških družb, ki so nastale iz pidov oz. njihovih pravnih naslednic, tako za njihove delničarje ter kot za ATVP.
Potrebo po sprejetju zakona naj bi po mnenju vlade narekovalo dejstvo, da so se pidi preoblikovali v redne delniške družbe ob zelo nizki udeležbi delničarjev na skupščinah. V povprečju se je namreč skupščin udeležilo po 0,16 odstotka vseh delničarjev. V predlogu zakona je med drugim zapisano, da je prag, pri katerem je potrebno objaviti ponudbo za odkup delnic takšne družbe, že pri 15 odstotkih ter da lahko delničarji zahtevajo posebno in izredno revizijo; v primeru, da pride do prenosa sedeža družbe izven Slovenije, pa bi bilo po zakonskem predlogu potrebno soglasje treh četrtin delničarjev.
