Konec električnih bojlerjev: v negotovosti uporabniki, prodajalci in monterji

Monterji bojlerjev imajo v zadnjih dneh veliko več dela, kot je sicer običajno v tem času. Zakaj? Kot pojasnjuje monter Zdravko Bečka, želijo številna gospodinjstva do novega leta zamenjati svoje naprave, da za tem ne bi imeli več težav. A teh je sicer že zdaj veliko. Vprašanj je več, kot je odgovorov.

"Klicev je ogromno. Vse zanima, kaj lahko po pravilniku vgrajujejo, kaj smejo in česa ne," je dejala Marjeta Gatzer iz trgovine Na pot in dodala, da enostavnega odgovora na to ni. "Še sami ne vemo, kaj naj jim svetujemo. Bojlerji so osnova, ki jo potrebujemo v vsakem stanovanju, v vsaki bivalni enoti," je dejala.

Moč menjanih bojlerjev je 2000 vatov – takšni so z novim pravilnikom prepovedani, dovoljeni pa so sicer tisti z nižjo močjo. A 2000 vatov ima recimo tudi sušilec za lase, grelnik vode, toaster, vsakdanje gospodinjske naprave. "Ne vem, zakaj to ni sporno, bojlerjev, ki so osnova za neko osnovno higieno, pa se ne bo smelo več vgrajevati. Kaj bomo torej zdaj prodajali in kako bomo živeli na ta način?" se sprašuje Gatzerjeva.

Pravilnik v popolni negotovosti pušča tako uporabnike kot prodajalce in monterje. Toplotna črpalka je alternativa električnemu bojlerju, a ni za vsak prostor, sploh ne za manjša stanovanja, pravi monter.

Tudi finančno toplotna črpalka predstavlja velik udarec. Bojler na elektriko, ki ima dovolj dobro izolacijo, namreč po besedah Gatzerjeve stane okoli 250 oz. 300 evrov. Manjša kopalniška toplotna črpalka pa kar 1200 evrov; večje so seveda dražje. "Glede na to, kakšni so dohodki, pokojnine ... Sama ne vidim rešitve, bi jo pa rada slišala od odgovornih," je dodala.

Kako pa bi lahko nov pravilnik izvajali v praksi? Zelo težko, meni neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. "Tudi učinki bodo kilavi v tem segmentu. Govorim le o segmentu ogrevanja sanitarne vode z električnim bojlerjem," je dejal.

Ogrevanje vode z bojlerji bi bilo lahko racionalno v času nižjih tarif. Ena od rešitev bi bil lahko časovnik, ki bi poskrbel, da bi se bojler prižgal in deloval prav v času nižjih tarif. To je po besedah Žnidaršiča poceni in učinkovita rešitev.

Kaj je zapisano v pravilniku?

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah je bil sprejet ob koncu zadnje vlade Janeza Janše, po že izvedenih parlamentarnih volitvah. Sprejet je bil na takratnem ministrstvu za okolje, ki ga je vodil SDS-ov minister Andrej Vizjak.

Ključna sta 17. in 22. člen, ki prinašata velike spremembe. Prvi določa, da uporaba generatorjev toplote, kot so bojlerji, IR-paneli, električni radiatorji in talno gretje, ni dovoljena. Drugi člen pa določa datum začetka prepovedi.

Cilj pravilnika je, da se za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo sanitarne vode in razsvetljavo porabi bistveno manj energije. Pri čemer naj bo ta v čim večjem deležu pridobljena iz obnovljivih virov. In čeprav je to povsem zakonit cilj, je po drugi strani nenavadno, da država spodbuja uporabo električnih avtomobilov in celo izplačuje subvencije za električna kolesa, ki porabijo precej več električne energije v primerjavi z električnimi bojlerji.

Ob tem pa še nekaj primerjav: septembra letos so gospodinjstva porabila 232 GWh električne energije, gospodarstvo pa 2,5-krat več (600 GWh). Septembrski razrez proizvodnje električne energije pri nas pa kaže, da zgolj osem odstotkov energije pri nas pridelamo s soncem in vetrom.  

Na ministrstvu sicer menijo, da bi lahko izjemo od pravilnika naredili, če se vam bojler v bloku pokvari, s sosedi pa se ne morete hitro in učinkovito dogovoriti recimo o sončni elektrarni. A to mnenje ni zapisano v pravilniku, ki ga, kot kaže, ne nameravajo spreminjati.