Končno poročilo razkriva: Za Teš 6 politično najbolj odgovorna vlada Boruta Pahorja

Komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je danes objavila končno poročilo. To ugotavlja, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno Tešu, največja politična odgovornost pa je na vladi 2008-2011, torej vladi Boruta Pahorja.

Komisija politično odgovornost v času Pahorjeve vlade pripisuje predvsem takratnima ministroma za finance in za gospodarstvo, Francu Križaniču in Mateju Lahovniku.

Križanič je bil po ugotovitvah komisije kot nekdanji svetovalec Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) "ves čas obveščen o stanju na projektu, a leta 2009 ni opozoril na probleme".

Leto 2009 je bilo namreč po oceni komisije ključno, saj je bilo projekt do decembra 2009 "možno ustaviti ali vsaj narediti začasni moratorij in jo na novo strokovno in neobremenjeno premisliti". Po mnenju komisije je bila verjetno vlada, predvsem njen predsednik, pod pritiski raznih lobijev.

"Res je bilo predhodno sprejetih vrsto sklepov, ki so podpirali investicijo, kar je bil priročni izgovor te vlade, a noben sklep ni bil tak, da ga ni bilo mogoče spremeniti. Do takrat je bilo vplačanih samo 25 milijonov evrov," piše v končnem poročilu, objavljenem na spletnih straneh DZ.

Lahovnik po ugotovitvah komisije ni prisluhnil opozorilom, ki mu jih je podal takratni vodja direktorata za energijo Janez Kopač, v katerem je povzel vse napake projekta.

Pahorju komisija medtem očita, da je januarja 2009 ustanovil strateški svet za energetiko, a zaradi pritiska lobijev, ki so bili za investicijo, seje ni sklical več kot eno leto. "Ob ponovnem sklicu so bile dokončno podpisane vse pogodbe in vplačani prvi obroki," navaja poročilo.

"Strateški svet za energetiko je bil le neke vrste okrasek za javnost predsednika vlade in ne resno mišljen projekt," ocenjuje komisija.

Vlada med leti 2004 in 2008, torej vlada Janeza Janše, pa po oceni komisije "nosi politično odgovornost za sprejemanje odločitev, ki jih ni dovolj premislila in je predvsem sledila željam investitorjem po eni in fascinaciji z velikimi projekti po drugi strani".

S tem nosijo politično odgovornost poleg celotne vlade predvsem takratna ministra za gospodarstvo in finance, Andrej Vizjak in pokojni Andrej Bajuk, pa tudi premier Janša.

Politična odgovornost te vlade kot skupščine HSE je bila decembra 2006 potrditev razvojnega načrta skupine HSE za obdobje 2006-2015, v katerem je Teš 6 med prioritetnimi naložbami, pri čemer so vlada in vladni uradi, zadolženi za energetiko, opustili dolžnostno ravnanje, da se prepričajo o resničnosti vhodnih podatkov, na katerih stoji investicija (med drugim cena in količina premoga). Ti podatki so bili bistveni za celotno naložbo, njihovo resnično vrednost pa je bilo možno ugotoviti s pomočjo neodvisnih strokovnjakov.

Prav tako je ta vlada uvrstila Teš 6 v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 s ceno 602 milijona evrov in z javno-zasebnim partnerstvom, ki pa po ugotovitvah komisije nikoli ni bilo resno mišljeno, vsaj s strani Teša. Resolucija sicer ni predstavljala nobenega zakonska akta, kar je kasneje potrdilo ustavno sodišče, a je vsaj neformalno Tešu nudila zakonske podlage za investicijo.

Pomembnejša odločitev te vlade je tudi sprejemanje zakona o javnem naročanju in uredbi, ki je uvrstila Teš med državna podjetja, ki niso zavezanci za javna naročila. V drugi Janševi vladi je sicer to popravil takratni finančni minister Janez Šušteršič.

Politično odgovornost po oceni komisije nosijo tudi poslanci in poslanske skupine, ki maja 2009 niso prisluhnili opozorilom, ampak so agresivno podpirali tako investicijo in napadali tiste, ki so na probleme opozarjali. Med njimi so po navedbah komisije poslanske skupine SD, LDS in Zares.

Politično odgovornost nosita tudi takratna poslanca Bojan Kontič in Srečko Meh, ki sta "s poslanskimi vprašanji in vlaganjem predloga zakona o državnem poroštvu pritiskala na DZ in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako investicijo".

Kot je ugotovila komisija, politično odgovornost nosi tudi vlada iz leta 2012, ker se ni pred podporo zakona o poroštvu prepričala o resničnosti in izvedljivosti zavez, ki so jih v zameno za potrditev državnega poroštva za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke dali Teš, HSE in Premogovnik Velenje. "Te zaveze so se že nekaj mesecev po potrditvi poroštva v DZ izkazale za izmišljene," je zapisala komisija.

Zaveze je sicer februarja 2012 določila Janševa vlada, med ključnimi sta bili cena premoga (2,25 evra za gigajoul) in cena projekta (da ne bo presegla 1,3 milijarde evrov).

Vrednost 600-megavatnega projekta se je povzela na 1,4 milijarde evrov, cena premoga pa se po ugotovitvah komisije že zdaj približuje trem evrom na gigajoul.

Obljubljena cena premoga je bila "določena arbitrarno", premoga pa tudi ne bo dovolj, da bi Teš 6 polno obratoval vso življenjsko dobo, je v končnem poročilu še zapisala komisija, ki bo sicer uradno z delom končala s potrditvijo poročila na plenarni seji DZ.

Predsednik komisije Matjaž Hanžek se bo zdaj podal v zbiranje podpisov poslancev za sklic izredne seje DZ. Komisija je za sejo, na kateri bi obravnavali končno poročilo, pripravila tudi tri sklepe.

Med drugim bi DZ vladi predlagal, da kot skupščina SDH naloži, da ta od HSE zahteva sprožitev postopka ugotavljanja odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v Tešu in Premogovniku Velenju.

DZ naj po predlogu komisije tudi ugotovi, da so takrat pristojna ministra Križanič in Lahovnik ter premier Pahor kot posamezni nosilci javnih funkcij politično odgovorni za naložbo bodisi zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali pa celo namernih ravnanj, saj so s tem izpostavili državo oz. javna sredstva nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta in tveganju, ki je bilo povezano z nadaljnjim obstojem znatnega dela slovenske elektroenergetike - skupine HSE vključno s Premogovnikom.

Pahor se je na poročilo odzval že prejšnji teden, ko je zatrdil, da njegova vlada ni niti začela niti končala tega projekta, prav tako pa v tistem času ni bila sprejeta nobena pomembna odločitev glede njegovega financiranja. Prepričan je, da kot premier ni opustil nobenega dolžnega ravnanja. Križanič bo poročilo komentiral po natančni preučitvi, Lahovnik pa se nanj ni odzval. Tudi Kontič je že zanikal kakršnokoli odgovornost, z načrtovano ceno premoga pa da je bil seznanjen in ni imel razloga, da bi vanjo podvomil.