Komisarka mirila tiste, ki jih skrbi TTIP, nasprotniki pomisleke kar zapeli: EK reformira ISDS, Slovenija v boj za gospodarske učinke

Nasprotnikov sporazuma sicer ne manjka - opozarjajo, da se bo morala Evropa na račun zanemarljivega povečanja trgovinske menjave, pri čemer naj bi v nekaterih državah - tudi v Sloveniji, število delovnih mest celo upadlo, namesto zraslo, odpovedati svojim standardom, sporazum pa bo velikim multinacionalkam omogočil še večji vpliv.

Med jezo in podporo: zbrali 3 milijone podpisov proti, a sporazum naj bi podporo beležil v 25 državah EU

Kot je bilo izpostavljeno na konferenci, kjer so se udeleženci dotaknili perečih vprašanj, ki se pravzaprav pojavljajo že vse od začetka pogajanj, odgovori pa javnosti doslej očitno (še) niso zadovoljili, so nasprotniki TTIP doslej zbrali že 3 milijone podpisov, 11.300 podpisnikov je Slovencev. Proti TTIP se vrstijo tudi demonstracije. Zakaj torej takšno vzdušje, če so sporazumi dobri, je bilo eno od vprašanj za komisarko, ki že vse od začetka svojega mandata na podobnih dogodkih po Evropi in brani sporazum. Tudi - kot pravijo na Evropski komisiji - pred miti, ki se pojavljajo v zvezi z njim.

"Zavedamo se, da obstaja opozicija sklepanju prostotrgovinskih sporazumov. Razlogi za to so različni. Medtem ko nekatere skrbi zniževanje standardov, ko gre za varnost hrane, zaščito okolja ... ti pomisleki so sicer neosnovani, druge vodi nek splošen strah. S temi se skušamo čim več pogovarjati, potem pa so tukaj še ljudje, ki so proti vsakršnemu sporazumu z ZDA. Ti imajo vso pravico do svojega mnenja, čeprav se z njim ne strinjam. Zavedati pa se je treba, da sporazum podpira na milijone ljudi v EU. Ankete kažejo, da sporazum podpirajo v 25 članicah EU," je pojasnila Malmströmova.

ISDS le v reformirani obliki

Ena najbolj vročih tem dialoga je bilo vprašanje mehanizma ISDS, ki služi kot orodje za reševanje sporov med vlagateljem in državo, in ga številni vidijo kot sredstvo, s katerim bi velike multinacionalke v šahu držale državo, če bi ta želela ogrožati dobiček, ki bi ga podjetja želela kovati (tudi) na račun ljudi.

 Malmströmova je opozorila, da "ISDS nismo izumili skupaj s TTIP-om, ampak gre za nekaj, kar obstaja od petdesetih let prejšnjega stoletja." "Po svetu je 3400 sporazumov, ki ga vsebujejo, prav Evropa je največji uporabnik tega mehanizma, v sporazume z ZDA ga je vključilo že devet držav. Mehanizem torej obstaja in je namenjen varovanju tujih investitorjev, ki so lahko napram domačim, kdaj v podrejenem položaju. V pravnih državah se pričakuje, da je takšnih sporov izjemno malo, če so, pa se spori običajno rešijo na obstoječih sodiščih, so pa vendarle situacije, ko to ni mogoče."

Drži pa, je priznala komisarka, da je vmes mehanizem postal že staromoden, zato se pogajalci zavzemajo za prenovo mehanizma, da bi ta postal bolj transparenten, legitimen, s tremi neodvisnimi sodniki in pritožbenim mehanizmom. "V dokumentih pa mora biti zapisano, da lahko država vedno sprejema takšno zakonodajo, da so s tem zaščiteni njeni državljani, in da tega pod vprašaj ne more postavljati noben tuj investitor. Vprašanje reformiranja mehanizma traja že eno leto, zdaj manjka le še malo. Upamo, da bo to podlaga za vzpostavitev mednarodnega mehanizma in sodišča, kjer bi lahko obravnavali vseh 3400 sporazumov, kar pa seveda ne bo jutri, ampak bo trajalo nekaj časa."

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvi Aleš Cantarutti se je strinjal, da mehanizem ISDS kot ga poznamo ni potreben, podpiramo pa na ravni države njegovo reformo in pričakujemo, da bo šlo na koncu za mehanizem, ki odraža trenutek časa.

Breda Kutin iz Zveze potrošnikov pa je opozorila, da po doslej znanih podatkih težave prinaša tudi reformiran ISDS, saj ostajajo tri odprta vprašanja: "Čeprav govorimo o neodvisnosti arbitrov, so lahko ti posamezniki še vedno svetovalci korporacij pred ali po sojenju, čeprav se govori o pravici držav do regulaciji, so lahko te še vedno izpostavljene tožbam, prav tako kodeks arbitrov nima predvidenih sankcij."

Kot je dejala Kutinova, je ISDS mehanizem je nastal v okoliščinah, ki niso primerljive z današnjimi razmerami v dveh partnericah z urejenim pravosodjem, zato se po njenem z vztrajanjem pri ISDS pravzaprav pod vprašaj postavlja celoten pravni red EU in ZDA.

Komisarka je na to dejala, da lahko tudi v naprednih pravnih državah prihaja do diskriminacije pri naložbah, da pa držav, ko te želijo zaščitite svoje ljudi, nima nihče pravice tožiti. Razložila je, da bodo na sodiščih delovali neodvisni sodniki - predstavnik ZDA, EU in neodvisne tretje strani, ki jih bo zavezoval strog kodeks delovanja.

Kot je poudarila komisarka, je bil pravkar sklenjen prostotrgovinski sporazum TPP, ki so ga z ZDA med drugim podpisale Avstralija, Nova Zelandija, Mehika, Japonska ... in v njem je ISDS vključen.

"Države članice želijo ISDS. Če ISDS ne obstane v vsaj neki obliki, bodo v ZDA s takšnim mehanizmom zaščitena podjetja vseh največjih držav z izjemo evropskih, upoštevati pa je treba, da mednarodni sporazumi ne postanejo avtomatska zakonska osnova v ZDA, kar pomeni, da podjetja ne morejo nujno takoj pred ameriška sodišča. Večina sporov je in bo mogoče rešiti preko rednih sodišč in mediacije, ISDS bi ostal le za izjemne primere," je še zagotovila komisarka.

Cantarutti: informacije so, jih je pa treba najti in prebrati. In ne berejo se kot roman za lahko noč

Eden od najpogostejših očitkov pogajanjem o TTIP je še vedno, da bi naj potekala za zaprtimi vrati. A to po mnenju komisarke ne drži. "Seveda na srečanja z ameriškimi pogajalci ne povabimo kamer, tako ne potekajo nobena pogajanja nikjer po svetu, skušamo pa čim več dokumentov objaviti na spletu. Na stotine jih imamo na spletni strani in tam so skoraj vsi dokumenti, z izjemo tistih, ki zaradi pogajalske taktike ne morejo biti objavljeni. Imajo pa vse dokumente na razpolago države članice in evropski poslanci. To je pravzaprav najbolj transparenten način med vsemi trgovinskimi sporazumi."

Državni sekretar Cantarutti - njegovo ministrstvo se pogaja v imenu Slovenije - se je s tem, da je na voljo dovolj informacij, strinjal: "Dejstvo je, da so informacije na razpolago, treba se je samo potruditi in jih prebrati, čeprav to ni lahkotno branje za lahko noč."

Študija o zanemarljivem vplivu na Slovenijo je bila korektno izvedena, a je veliko prostora za izboljšanje

Kot je za uvod v konferenco dejal Samo Hribar Milič, bo globalna trgovina letos zrasla za več kot 4 odstotke in na srečo je v to vpeto tudi slovensko gospodarstvo: "Izvoz je pri nas gibalo razvoja in tisti, ki je pomagal, da smo izšli in krize in imamo pozitivne obete tudi v prihodnje."

Kot je dejal, pa ostaja vprašanje, ali bo naše gospodarstvo to globalnost znalo izkoristiti tudi v prihodnje. Malmströmova je dejala, da verjame v pozitivne učinke TTIP, saj gre za pomemben, ambiciozen dokument med dvema največjima ekonomijama. "Slovenija ve, kako pomembna je odprtost, glede na to, da izvoz poganja rast. Za slovenske izdelke vlada veliko zanimanje na evropskem in svetovnem trgu. V luči Martinovega velja opozoriti, da se je izvoz slovenskega vina v zadnjih 10 letih podvojih, vsako šesto delovno mesto pa je odvisno od izvoza," je poudarila komisarka in dodala, da so prav to bolje plačana delovna mesta.

"TTIP želi olajšati uvoz in izvoz, predvsem za mala in srednja podjetja, saj so v situaciji, ko je potrebno izvajati več testov, plačevati tarife in podobno, na slabšem kot velika, ki imajo več sredstev. V EU je veliko podjetij, ki bi želela na ameriški trg, a so stroški previsoki. Tem podjetjem bi veliko pomagalo, če bi dosegli, da so testiranja, ki jih morajo opraviti za vstop na evropski trg, veljavna tudi na ameriškem, ne, da je morajo postopek tam ponoviti, stroški pa se podvojijo. Ne znižujemo standardov, ampak želimo olajšati stvari tam, kjer lahko uskladimo predpise," je zagotavljala.

TTIP načeloma podpira tudi vlada.  "Že ob analizi, ki je pokazala, da so pričakovani učinki zanemarljivi, minimalni, smo začeli z vrsto priprav slovenskega gospodarstva, podjetij na to, da bi te učinke, ki pa bodo, najbolje izkoristili. Kar smo storili najprej, je bilo, da smo ameriški trg uvrstili med "top 3" najpomembnejše za slovensko izvozno gospodarstvo. Tako zaradi TTIP kot podatkov, ki kažejo, da slovenska podjetja ta trg premalo izkoriščajo, zanemarjajo. Premalo aktivnosti je bilo, da bi imeli slovenski izvozniki tam več priložnosti. Podjetja tudi skušamo čim bolj seznanjati o tem, kaj TTIP prinaša, kar ni enostavna naloga, ker v resnici ni veliko podjetij, ki bi jih sam sporazum neposredno zanimal, ker imamo malo podjetij, ki tja izvažajo neposredno, tudi številke tega izvoza niso visoke. Če pa prištejemo posredne učinke, recimo izvoz, ki gre preko Nemčije, dobimo sicer precej višje številke. Pri pojasnilih želimo biti zelo konkretni. Če za primer vzamemo steklene izdelke - za njih bi se po sporazumu carina zmanjšala za 25 odstotkov, kar je dobra novica za branžo, ki je pri nas relativno močna," je razložil Cantarutti.

Medtem ko je Cantarutti še pojasnil, da se učinki TTIP glede na branže razlikujejo, prihodnje leto pa bodo posvetili temu, da jih predstavnikom branž podrobneje predstavijo, je komisarka opozorila, da bodo vlade držav članic tiste, ki bodo po sprejetju dokumenta morale opraviti domačo nalogo in podjetjem pomagati, da bodo izkoristila novo realnost.

"Če se bo dinamika nadaljevala, bo sporazum v veljavi nekje leta 2018, 2019 in do takrat imamo zelo jasen akcijski načrt, kaj storiti, da slovenska podjetja pripravimo, da se ta pričakovanja obrnejo, in da bodo znala izkoristiti potenciale, ki jih sporazum ponuja. Analiza, ki so jo opravili Jože P. Damijan in sodelavci je povsem kredibilna, temelji pa na relativno starih podatkih, zato upam, da bo analiza, ki jo zdaj naročamo, pokazala drugačne izsledke. Naloga sicer ni enostavna, a ocenjujemo, da je dovolj časa," je obljubil Cantarutti.

Kot je dejala komisarka, namreč zaenkrat načrta, kaj storiti, če TTIP ne bi bil sprejet, enostavno ni. Januarja bo sicer na evropski ravni objavljena analiza dosedanjih pogajanj in nove projekcije o učinkih sporazuma.

Pogajanja o TTIP se tako nadaljujejo, glede stališč Slovenije, pa jih je Cantarutti na kratko strnil takole: "Slovenija ne pristaja na nižanje standardov, kar se tiče hrane, javnih storitev - šolstvo, zdravstvo, pitna voda - tukaj ni odstopanj in niti niso predvidena. Zagovarjamo stališče, da ISDS mehanizem v svoji stari obliki ni potreben, podpiramo pa prizadevanje za reformo mehanizma, zahtevamo pa tudi transparentnost pogajalskega postopka."