Gospodarstvo

Koliko se splača zelena zima?

Ljubljana, 07. 01. 2007 11.20 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Zima brez zadostnih količin snega različno vpliva na gospodarstvo, ki je povezano s smučarskim turizmom.

Medtem ko slovenski žičničarji in turistične kmetije beležijo nižji obisk kot lani, so z obiskom bolj zadovoljni v zdraviliščih. Turistične agencije, ki organizirajo smučarska potovanja, pa se zaradi zelene zime, ki pesti tako domača kot tudi tuja smučišča, srečujejo s spremenjenimi navadami smučarjev - turistov.

Slovenski žičničarji, ki so v sezoni 2005/2006 našteli 1,94 milijona smučarjev, bodo prve ocene letošnje sezone podali predvidoma v drugi polovici januarja. Že sedaj pa je jasno, da je bil začetek sezone bolj slab, podoben sezoni 1999/2000, ko so žičničarji po slovenskih smučiščih prepeljali 650.000 smučarjev, je povedal sekretar Združenja slovenskih žičničarjev Dušan Božičnik.

Zaradi segrevanja ozračja in posledično bolj milih zim pa naj bi tudi v prihodnje bila ogrožena smučarska središča v alpskih regijah Evrope, kjer je gospodarstvo odvisno predvsem od zaslužka med smučarsko sezono. Kot v decembra objavljeni študiji ugotavlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), bodo posledice segrevanja ozračja najhuje prizadele nemške regije, sledijo smučarska središča v avstrijskih in italijanskih Alpah, najmanj pa naj bi bili prizadeti Švica in Francija.


Zadnje tri uspešne sezone so lastnikom in upravljavcem slovenskih žičnic dale investicijski polet, za katerega upajo, da se bo obrestoval. Lani so žičničarji v šest novih žičniških naprav vložili 13 milijonov evrov, veliko pa so v minulih letih investirali tudi v zasneževalne sisteme, vendar pa brez nizkih temperatur, ki jih prav tako ni, tudi teh ni mogoče koristiti. Trenutno z omejitvami obratuje 11 slovenskih smučišč.

V zdraviliščih zadovoljni z obiskom

Bolje kot smučiščem kaže slovenskim zdraviliščem. Kljub temu da podatki o decembrskem obisku slovenskih naravnih zdravilišč še niso dokončno zbrani, lahko rečemo, da zelena zima gotovo dobro vpliva na obisk zdravilišč, je dejal sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Rudi Rumbak. Kljub temu, dodaja Rumbak, je težko ocenjevati in trditi, da je dober obisk zdravilišč posledica le zelene zime, saj so bila slovenska zdravilišča v lanskem celem letu dobro obiskana.


V prvih 11 mesecih lanskega leta so zdravilišča zabeležila za 6,5 odstotka več gostov in za 3,4 odstotka več nočitev kot v primerljivem obdobju leto prej. Sicer pa so bile za minuli božično-novoletni čas zmogljivosti razprodane že v začetku decembra, v prazničnem obdobju pa so zdravilišča zabeležila tudi veliko dnevnih kopalcev, je obisk zdravilišč povzel Rumbak.

Nasprotno pa za slovenske turistične kmetije, ki so bile sicer v prazničnem času razmeroma dobro obiskane, letošnja zima brez snega v primerjavi z lansko predstavlja "pravo katastrofo", ugotavljajo na Združenju turističnih kmetij Slovenije. Predvsem tiste kmetije, ki so v bližini smučišč, imajo manj obiska. To kažejo tudi podatki, ki jih je zbralo združenje, ki ocenjuje, da so trenutno slovenske turistične kmetije v okolici največjih smučarskih središč osemodstotno zasedene.

Povprečno so trenutno najbolje zasedene turistične kmetije v okolici Cerknega (40-odstotno), sledi Logarska dolina (devetodstotno) in nato turistične kmetije v okolici Mariborskega in Zreškega Pohorja ter Škofje Loke (manj kot dva odstotka). Zelo slab pa je obisk turističnih kmetij na Koroškem, v okolici Kranjske gore in Bohinja. Na združenju upajo, da bo vreme vsaj v času šolskih zimskih počitnic bolj radodarno s snegom, ki jim obeta več obiska.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User104997
08. 01. 2007 05.49
Pozim mora bit smučarija. Sam kolk je rentabilna? Sem vseen proti, da jih kar naprej subvencioniramo. Potem sam neumnosti delajo. Smučišč je dost pr nas. Naj raj ta u redu delajo. Nobenih novih.
User2757
08. 01. 2007 01.02
Od vseh elektrarn so ravno jedrske najbolj okolju prijazne, pumpar. Sam pravilno je treba delat z njimi in se ne zaje***** tko kot na Otoku treh milj in v Černobilu.
nickey
07. 01. 2007 23.09
Pa poglejmo kaj bi se zgodilo, če bi vse bilo lepo in prav v "idealni" državi. Slišal sem da je 10 mlrd tolarjev, torej kakšnih 40 mio
User100068
07. 01. 2007 17.07
Tale spodaj prej ni mel napisan tegale ... drugace so pa jedrske elektrarne najbolj ciste za okolje ... razen v primeru da pride do kake katastrofe ... vrjetnost da se to zgodi je pa minimalna ...
User134909
07. 01. 2007 13.03
jederske elektrarne so krive ja ;-)
User154252
07. 01. 2007 12.59
Jedrske elektrarne naj zaprejo da ne bo več segrevanja? Ne vem kako razmišljajo nekateri, ampak večina ostalih (termo, hidro ter vetrne) DRASTIČNO bolj vpliva na podnebje. Ali pumpar zamenjuje gretje reke z gretjem ozračja? :)
User100068
07. 01. 2007 12.19
Tocno tko, Busha obesit, pa kitajce in indijce prepolovit pa se bo stvar resila ...
User182550
07. 01. 2007 12.08
Amerika najbolj svinja ozračje,pa jederske elektrarne naj zaprejo pa nebo več takega segrevanja.