Za sume pranje denarja v NLB naj bi bili po mnenju preiskovalne komisije DZ politično odgovorni nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanja ministra za finance in zunanje zadeve France Križanič in Samuel Žbogar ter nekdanji predsednik vlade Borut Pahor.
NLB ima po besedah Möderndorferja danes sistem nadzora nad tem področjem zgledno urejeno. A v letih od 2008 do 2011, na katera se je nanašalo obdobje preiskave, temu ni bilo tako. Za to so odgovorni takratni organi vodenja, pri čemer je Möderndorfer izpostavil odgovornost nekdanjega člana uprave NLB Mirana Vičiča, ki je bil zadolžen za področje plačilnega prometa.
Centralna banka v teh primerih banke ni kaznovala, ta postopek je opustila oz. ga je zaključila brez ustrezne razlage. Odgovornost za to je Möderndorfer pripisal takratni direktorici pravnega oddelka Banke Slovenije Jasni Iskra.
Komisija pa bo po njegovih osebah zaradi krivega pričanja kazensko ovadila dve priči v tem primeru oz. nekdanji uslužbenki NLB, in sicer Milko Ižanec, ki je bila v tistem času vodja poslovalnice za tuje osebe v NLB, in Zdenko Bernik Strelec, ki je bila v tistem času odgovorna za področje preprečevanja pranja denarja v banki.
Möderndorfer je povzel, da v primeru, ko je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh prek računov, odprtih pri NLB, z nakazili iz iranske banke domnevno pral denar, ni šlo za transakcije, povezane s klasičnim pranjem denarja oz. je bil tak primer le eden. "V NLB se je zgodila t. i. iranska shema," je dejal in pojasnil, da ni šlo za posameznika, ki bi skušal izigravati sistem, temveč je bil ta del sheme iranskih bank, ki so prek Slovenije kršile pravila embarga.
Möderndorfer je med drugim povedal še, da bodo zoper nekatere policiste podali prijavo na specializirano državno tožilstvo. Na ministrstvu za notranje zadeve so v tem primeru že izvedli notranji nadzor nad delom policije, je dodal, komisija pa bo po njegovih navedbah vladi predlagala še, naj obveščevalno-varnostni sistem izboljša, da bo ta bolj učinkovit.
Kaj pravijo tisti, ki jih poročilo izpostavlja?
Predsednik republike Borut Pahor leta 2010, ko je bil predsednik vlade, poročila Sove o domnevnem pranju denarja v NLB ni prebral. Za informacijo o nakazilih iranskega denarja prek NLB je izvedel šele junija lani, ko je bila o tem obveščena javnost, je v odzivu na navedbe preiskovalne komisije DZ zapisal Pahor.
Tudi nekdanji minister France Križanič zavrača politično odgovornost, ki mu jo za sum pranja denarja v NLB pripisuje preiskovalna komisija DZ. Poudaril je, da finančni minister v Sloveniji nima pooblastil za odločanje v posameznih postopkih urada za preprečevanje pranja denarja. To vlogo mu jo je, kot je dodal, želel pripisati predsednik komisije.
Nekdanji uslužbenec Nove KBM Primož Britovšek prav tako zavrača navedbe preiskovalne komisije DZ, ki je napovedala kazenske ovadbe zoper njega, češ da gre za laganje, podtikanje in zlorabo instituta preiskovalne komisije. Če bo komisija zoper njega vložila ovadbe, bo sam proti članom vložil ovadbe zaradi krive ovadbe, napoveduje.
Po ugotovitvah komisije naj bi Britovšek med drugim imel manjkajoče poročilo takratne pooblaščenke za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ki je opozarjalo na alarmantno stanje na tem področju, in ga naj bi Banki Slovenije prikril, saj da je bilo obremenjujoče za banko, poleg tega naj bi bil posredno odgovoren za zamenjavo pooblaščenke oz. za zakrivanje sledi in nagovarjanje nove pooblaščenke k prirejanju poročila o notranjem nadzoru na tem področju.
Preiskovalna komisija je napovedala, da bo zoper Britovška podala štiri ovadbe zaradi sumov kaznivih dejanj. "Preiskovalna komisija je o dr. Primožu Britovšku namreč pridobila gradivo, opravljena pa so bila tudi zaprta pričanja, iz katerih izhaja sum, da kazniva dejanja Britovška niso povezana zgolj z onemogočanjem nadzora na področju pranja denarja in financiranja terorizma v banki," so zapisali.
"V celoti zavračam grobo laganje, podtikanje in popolno zlorabo instituta preiskovalne komisije s strani Janija Möderndorferja in drugih članov preiskovalne komisije," je danes v odzivu zapisal Britovšek.
V svoji več kot 20-letni karieri policista, kriminalista in uslužbenca Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) se še ni srečal "s tako trdo obliko političnega klientelizma in politične korupcije", je navedel in zatrdil, da je vedno deloval strokovno, v skladu z zakonodajo in poklicno etiko. Nikoli ni bil niti član niti simpatizer nobene politične stranke, na zadnjih volitvah pa je, kot je dodal, volil SMC "kot stranko, ki bi v politični prostor pripeljala nove vrednote in etične standarde".
Če bodo zoper njega podane kazenske ovadbe, bo proti članom preiskovalne komisije vložil ovadbo zaradi krive ovadbe, v primeru postopka pred sodišči pa bo "razkril dejansko ozadje delovanja te komisije, vključujoč imena in priimke pokvarjenih bankirjev in njihovih pomagačev, ki so zoper mene sprožili gonjo, saj sem v času svojega mandata na banki po službeni dolžnosti sprožil veliko postopkov in kazenskih ovadb pred organi pregona".
"Ravno to vidim kot ključen razlog za obračunavanje z menoj in mojimi družinskimi člani. Naravnost bizarno je, da pokvarjena bančna elita preko svojih lobistov direktno vpliva na delovanje 'preiskovalne komisije', skupaj pa preganjajo tiste, ki smo bančni rop preiskovali," je zapisal.
Dodal je, da je "kot doktor pravnih znanosti in dolgoletni uslužbenec policije zgrožen, da sume storitve kaznivih dejanj dobrih 14 dni pred volitvami interpretira medicinski tehnik brez kakršnegakoli znanja prava, ki je, mimogrede, kot predsednik KK Union Olimpija sam podpisoval številne sporne pogodbe, vključno s tistimi za najemanje kredita pri NLB, sam, kot predsednik parlamentarne komisije, pa naj bi jih neodvisno preiskoval".
Nova KBM: Obvladovanje tveganj s področja preprečevanja pranja denarja prioriteta
Nova KBM je pod novim vodstvom obvladovanje tveganj postavila kot prioriteto z zelo jasnim poudarkom na spoštovanju zakonodaje in predpisov s področja preprečevanja pranja denarja, so v odzivu na danes predstavljene ugotovitve parlamentarne komisije zapisali v banki. Tako so med drugim sprejeli novo politiko sprejemljivosti strank.
Kot so zapisali, se je banka ob prihodu novega lastnika zavezala načelu poznavanja strank, ki ga dosledno izvaja tako pri obstoječih strankah kot pri sprejemu novih. Kot posledico te odločitve so lani sprejeli tudi novo politiko sprejemljivosti strank.
Namen te politike je postaviti jasna merila glede sprejemanja strank in preveriti obstoječe baze strank z vidika enakih kriterijev, ki veljajo za nove. Namen je tudi zmanjšati pravno tveganje, tveganje ugleda ali tveganje pranja denarja. Ta politika se izvaja kot dobra praksa na ravni celotne Nove KBM.
"Banka se je s tem zavezala izjemno visokim internim standardom in deluje skladno s primeri dobre prakse," so še poudarili v banki.
Cerar: Nadaljevati izboljšave na področju obveščevalno-varnostnih dejavnosti
Odhajajoči premier Miro Cerar je zadovoljen, da je komisija DZ preiskavo o sumih pranja denarja pripeljala do točke, ko so ugotovitve, za kaj je šlo in kdo je za to politično odgovoren, jasne. "Za izboljšanje nadzora smo že izvedli ukrepe, nadaljevati bo treba izboljšave na področju obveščevalnih in protiobveščevalnih dejavnosti," je menil.
Kot je v odzivu na navedbe preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma v NLB in Novi KBM v Sofiji še dejal Cerar, pa je "kot državljan žalosten, da se je to dogajalo". "Takoj ko se je za to izvedelo, smo dali navodila, da morajo pristojni organi takoj in na drug način to raziskati in hkrati paziti, da se to v prihodnje ne zgodi več," je dodal.
"Prstni odtisi, ki so bili v tej zadevi zaznani, se kažejo tudi v drugih aferah. Vse kaže, da so bile določene politične stranke udeležene v nekih slabih praksah ali pomanjkljivih oblikah nadzora ali čem hujšem," je ocenil ter izrazil upanje, da bo "to ovrednoteno, saj morajo Slovenijo voditi takšne stranke, ki imajo spoštovanje do vladavine prava in odgovornost do vodenja države".
Stranke pred podrobno preučitvijo poročila o sumih pranja denarja v bankah zadržane
Na drugi strani pa so se parlamentarne stranke na današnjo predstavitev javnega dela zaključnega poročila odzvale zadržano. Javni in zaupni del poročila bodo lahko preučile šele v petek, je danes pojasnil predsednik komisije Jani Möderndorfer(SMC).
V komisiji so bili še člani Franc Trček (Levica), Ivan Hršak (DeSus), Matjaž Nemec (SD) in Jernej Vrtovec (NSi), medtem ko SDS v njej ni želela sodelovati. Menila je, da je dovolj, če to področje preišče komisija, ki je pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) preiskovala vzroke za bančno luknjo, marca letos pa je zahtevala Möderndorferjevo izločitev z mesta predsednika komisije, saj naj bi bil v konfliktu interesov.
Möderndorfer je bil namreč predsednik Košarkarskega kluba Olimpija Ljubljana, in sicer v času, ko je bila NLB med upniki tega kluba. Klub naj bi v času, ko ga je vodil Möderndorfer, z NLB sklenil kreditno pogodbo v višini 240.000 evrov. A Möderndorfer je danes pojasnil, da je komisija brez njegove navzočnosti pregledala dokumentacijo tega primera in ugotovila, da navzkrižja interesov ni.
Poslanska skupina SMC bo stališče do ugotovitev komisije predstavila v okviru razprave na plenarnem zasedanju DZ, ki bo predvidoma naslednji teden. Tudi v DeSUS danes poročila še niso želeli komentirati. Kot je dejal vodja njihove poslanske skupine Franc Jurša, poročila še ni prebral, nanj pa se bo odzval, ko se bo z njim tudi seznanil.
Nemec iz SD je pojasnil, da je komisija za razliko od Logarjeve komisije, ki je na to temo pripravila vmesno poročilo, ugotavljala drugačna dejstva: "Predvsem o odgovornostih, kar se tiče Banke Slovenije, policije in odgovornosti urada za preprečevanje pranja denarja." "V kontekstu politične odgovornosti se ta ne spremeni v ničemer, saj je v obdobju, ko je prišlo do zadnjih finančnih malverzacij, bila na oblasti socialdemokratska vlada," je dodal.
Po Nemčevih besedah je najpomembneje to, "da danes t.i. iranska shema nima več prostora v Sloveniji. Gre za sistemske anomalije, ki so omogočale tovrstno prekapitaliziranje denarja tudi skozi slovenske banke. Tudi zato, ker je bila ta praksa in je še tudi po drugih državah."
Pri Novi KBM je komisija po pojasnilih Nemca pri preiskovanju nenavadnih finančnih transakcij, predvsem kapitala italijanskega izvora, naletela na odkritje povezav med Novo KBM in različnimi mafijskimi družbami v okviru ene in iste združbe, kar po Nemčevih besedah postavlja pod velik vprašaj sodelovanje SDS pri tej isti združbi.
"Vemo, da je ta pri tej združbi najela kredit, ki je predvsem financiran iz različnih virov nepojasnjenega izvora. Opravičilo in vrnitev teh finančnih sredstev nista dovolj za to, da se ne bi izkazala namera takšnega početja," je bil jasen. To vprašanje ostaja odprto," je navedel.
SDS se še ni odzvala. Je pa prvak stranke Janez Janša prek Twitterja med drugim zapisal, da je "potem ko je SD oprala 1000 milijonov evrov za iranske teroriste, teroriste danes pral Möderndorfer".
Trček iz Levice je danes izpostavil, da je komisija sklepe soglasno sprejela. "Ta preiskovalka ni bila spolitizirana v tem slabšalnem partijskem smislu s strani kogarkoli od nas, resno smo delali, globlje smo šli, bolj smo se držali za glavo," je dejal. Tudi kakšni politiki z daljšo kilometrino so se po njegovih besedah spraševali "ali je to sploh mogoče, kaj se nam dogaja".
Sam se je poglobil v zgodbo Nove KBM. "Jasno je, katera stranka je to obvladovala," je dejal Trček in dejal, da je to zgodba, ki bo terjala ločeno preiskovalno komisijo.
"Sami dobro veste, da smo imeli velike težave z Logarjevo preiskovalko, da nam niso dali dokumentacije in smo zgubljali čas tudi s tem. Mogoče je bil to tudi manever, da nismo še globlje šli v kake Prijedor zgodbe ali kaj podobnega," je bil kritičen do komisije, ki jo je vodil Logar in na kar je danes opozoril tudi Möderndorfer.
V NSi so z ugotovitvami komisije po besedah Vrtovca zadovoljni. "Glede ugotovitev in sklepov preiskovalne komisije pa poudarjamo, da je pred Slovenijo naloga, da ugotovi, kje so bili vzroki in kdo je odgovoren, da je prišlo do pranja denarja tako v NLB, kot tudi v Novi KBM," je zapisal poslanec NSi. Preiskovalna komisija je po Vrtovčevi oceni opravila veliko delo, na vrsti pa so organi pregona, ki naj sedaj nadaljujejo z delom preiskovalne komisije.
KOMENTARJI (329)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.