"Izmenjava te prisili, da odrasteš, saj si stran od vsega, kar ti je bilo do tedaj poznano, na dosegu roke in samoumevno. Ne le, da ti mama ne pere več cunj in kuha kosila, in da ne moreš poklicati svoje najboljše prijateljice za kavico ob Ljubljanici, ampak moraš še na občini prijaviti začasen naslov, odpreti bančni račun, kupiti SIM kartico za novo številko, ugotoviti, kje lahko najceneje kupiš hrano, in kje kartico za metro, kje je najbližji fitnes in kje za vraga boš sploh imela predavanja," o svoji izkušnji s programom Erasmus pripoveduje Polona Levpušček, ki si je študijske in – kot boste lahko prebrali – tudi življenjske izkušnje nabirala v Rotterdamu na Nizozemskem. Tam je preživela celotno študijsko leto, in sicer od avgusta 2012 do junija 2013. Obiskovala je International Bachelor of Communication and Media program na Erasmus University Rotterdam.
"Znajti se moreš zunaj svoje cone udobja in mnogim to predstavlja oviro, drugim pa izziv," pripoveduje Polona. Celotno izkušnjo z izmenjavo je doživljala zelo pozitivno in pravi, da je kljub težkim trenutkom bila izmenjava najboljša odločitev v njenem življenju.
Vodila jo je želja po novih poznanstvih in izkušnjah
A vrnimo se na začetek. Ko jo vprašam, zakaj se je odločila za izmenjavo, pojasni, da je že od malega rada potovala, spoznavala nove kulture, dežele in ljudi, zato je že od prvega letnika fakultete vedela, da se bo takoj, ko bo mogoče, vpisala na izmenjavo. Glavni motivator je tako bila vsekakor želja po potovanjih, novih poznanstvih in izkušnjah. "Sem komunikativna, odprta in optimistična oseba, zato me ni bilo preveč strah novega izziva." Poleg tega pa se je zavedala, da jo ob koncu fakultete služba ne bo čakala na pladnju in da bo mednarodna izkušnja obogatila njen življenjepis. Pomembno vlogo pri odločitvi pa je odigrala tudi finančna in psihična podpora staršev ter odlična organizacija in promocija izmenjave na Fakulteti za družbene vede, še poudarja Polona.
Kasneje v življenju nimaš časa, denarja in poguma, da pustiš vse in greš, v študentskih letih pa si to lažje privoščiš, pripoveduje. Dodaten plus je tudi, da na izmenjavi uradno opravljaš vse študijske obveznosti, kar pomeni, da ne pavziraš ali ponavljaš letnika. Poleg tega, pravi Polona, je študijska izmenjava tudi s finančnega vidika odlična priložnost, saj so poletne šole, jezikovni tečaji in drugi seminarji finančno veliki zalogaji. "Na študijski izmenjavi pa dobiš celoten paket v enem." Ob tem sicer opozarja, da se višina štipendije razlikuje glede na državo gostiteljico. Kot pojasnjuje, boš z Erasmus štipendijo v Španiji ali na Portugalskem lepo prišel skozi mesec, medtem ko boš v severnejših državah, kot so Nizozemska, Anglija in skandinavske države, potreboval še kakšno finančno injekcijo.
Interaktivna predavanja, študenti izjemno konkurenčni
Kljub začetnemu zagonu priznava, da je bil prvi mesec zanjo velik šok. Prvi izziv je predstavljalo premagovanje jezikovnih ovir, a pravi, da se jezika hitro navadiš. Čeprav pri angleščini ni bila nikoli najbolj samozavestna, se je njeno znanje skozi leto izjemno izboljšalo.
Drugi velik izziv pa je bil popolnoma drugačen način predavanj. "Na FDV so predavanja navadno izgledala nekako tako – predavatelj je prišel v razred, odpredaval svojih 90 minut, medtem ko smo vsi 'pridno' poslušali, na koncu pa, ko se je že vsem mudilo domov, je predavatelj vprašal, ali imamo še kakšno vprašanje. Seveda smo vsi že na pol hodili iz razreda ... Tega si v Rotterdamu ne bi upala narediti," pojasnjuje razliko. V Rotterdamu so predavanja zelo interaktivna. To pomeni, da vsi predavatelji poznajo vse študente poimensko in jih večkrat med predavanji pokličejo in vprašajo za mnenje, komentar ali odgovor, pripoveduje Polona. "Na predavanjih si moral biti 100-odstotno skoncentriran in pripravljen. Pred predavanjem smo si morali prebrati literaturo in večkrat tudi že napisati manjši esej, tako da si na predavanju res lahko sodeloval, saj si temo predavanja poznal 'v nulo'. Sodelovanje med predavanji je včasih tudi ocenjeno."
Polona priznava, da tovrstna interakcija na predavanjih tudi prispeva k temu, da so študenti v Rotterdamu izjemno konkurenčni. "Vedno vlada neko rivalstvo in tekmovalnost, saj bolj, kot se boš izkazal v razredu, boljše ocene boš dobil, na koncu pa boš bolj privlačen za delodajalce. Kar je po eni strani dobro, saj te prisili v to, da se izkažeš, po drugi strani pa se ta tekmovalnost začne prezgodaj."
Opazila pa je, da se tudi v Sloveniji stvari spreminjajo. Ko se je vrnila na svojo matično fakulteto, je namreč že imela bolj interaktivna predavanja. Pisati je morala komentarje, bloge, imela je več predstavitev in celo praktikum za delodajalca izven fakultete. Poudarila je torej, da ne gre za to, da bi bilo v tujini vse super, doma pa ne.
Naučila se je postaviti zase, postala je bolj samozavestna in pogumna
Polona je v tekmovalnem ozračju predavalnice dobila zagon in pogum. "Ko sem po nekaj tednih na faksu padla v nov ritem predavanj in opustila miselnost 'predavatelj predava, jaz poslušam in molčim', sem s svojim znanjem hitro opozorila nase." Na tej točki še opozori na napačno prepričanje, ki ga imamo Slovenci, in sicer, da zaradi naše majhnosti nimamo kaj pokazati. A Polona je prepričana, da lahko konkuriramo še tistim največjim in najglasnejšim. "Izmenjava me je tudi naučila, da se moram postaviti zase, da moram biti bolj samozavestna in ponosna na svoje znanje. Izmenjava te osamosvoji in prisili v to, da postaneš bolj pogumen, poleg tega pa ti da tudi akademsko širino."
Pravi, da je med programi v Rotterdamu lahko izbirala predmete, za katere v Ljubljani še slišali niso. Domov pa se je vrnila še bolj razgledana in seznanjena z novim načinom poučevanja, razmišljanja in učenja, hkrati pa željna novih izkušenj. "Videla sem, kaj vse mi še lahko ponudi tujina, kar mi Slovenija v tistem času ni mogla. Ko sem prišla nazaj iz Rotterdama, sem samo planirala, kdaj bom šla spet."
Mednarodna izkušnja bo obogatila vaš CV
Za izkušnjo v tujini se je opogumilo tudi nekaj njenih prijateljev. S sošolci s fakultete je ostala v dobrih odnosih in pravi, da jih je kar polovica po končani fakulteti iskala službo v tujini – v Berlinu, Amsterdamu, Londonu. In to je tudi njen cilj. Trenutno živi v Švici, kjer končuje magisterij Business Administration with Major in Tourism na University of Applied Sciences and Arts Lucerne. Pravi, da si je tam v zadnjih dveh letih ustvarila življenje, ima fanta in krog dobrih prijateljev, zato jo trenutno selitev nazaj v Slovenijo ne mika. Po končanem študiju pa namerava v Švici iskati službo, saj je priložnosti za delo veliko, življenjski standard pa je lagoden.
Erasmus je po pripovedovanju Polone tudi odlična priložnost za pridobivanje mednarodnih izkušenj, ki vsekakor prav pridejo tudi pri iskanju zaposlitve. Pravi, da je že pri veliko zaposlitvenih oglasih naletela na zahtevo po mednarodnih izkušnjah. "Mislim, da delodajalci cenijo ljudi z mednarodno izkušnjo, saj so ti (navadno) bolj odprti, pripravljeni na izzive, ki jih bo prinesel delovnik, iznajdljivi in prilagodljivi na nove situacije, tako v službi kot v zasebnem življenju. Poleg tega pa je lahko mednarodna izkušnja tista dodatna vrednost, ki bo tvoj CV razlikovala od drugih," je prepričana Polona.
Študentom svetuje: Zgrabite priložnost
Tisti prijatelji, ki pa so se odločili ostati v Ljubljani, so se prav tako znašli po svoje. Kot opaža Polona, jih večina nima redne zaposlitve od ponedeljka do petka pri enem delodajalcu, ampak jih veliko dela na projektih, pri start-upih, za polovični delovni čas pri različnih delodajalcih ali pa so celo začeli ustvarjati nekaj lastnega, kot je recimo modni blog.
Kot pravi, iz vsega tega sklepa, da je v Sloveniji težje dobiti redno zaposlitev, o kateri sanjajo naši starši, je pa trg vseeno zelo odprt in v bistvu lačen novih obrazov, izdelkov in storitev. "Trg nas je namreč prisilil, da se znajdemo, da smo vedno bolj kreativni in samostojni, to pa so prvine, ki ti jih na pladnju ponuja študijska izmenjava. Zgrabi jo," polaga vsem študentom na srce.
