'Ko se bo zatresel Volkswagen, se bo zagotovo zamajala tudi Slovenija'

Je Volkswagen prvi signal obsežnejše krize, v kateri se je znašla evropska avtomobilska industrija? In kako pripravljena so slovenska podjetja na potencialen zlom nemškega velikana? Po tem ko je novica, da vodstvo koncerna zaradi vse višjih stroškov in vse slabše prodaje ne izključuje zaprtja vsaj dveh tovarn v Nemčiji pred dnevi pretresla tamkajšnje zaposlene, se glasnejša opozorila pred zlomom nemškega giganta zdaj slišijo tudi iz slovenskega gospodarstva, kjer avtomobilska industrija predstavlja okrog 10 odstotkov BDP-ja in več kot 20 odstotkov izvoza.

Marjan Trobiš, predsednik uprave družbe Boxmark Leather in Združenja delodajalcev Slovenije, opozarja: "Tukaj bomo v naslednjih tednih, mesecih doživeli informacijo, kam, v katero smer gre, samo dve tovarni zapirati, s tem se koncern ne bo rešil. Mislim, da so problemi v Volkswagnu bolj globoki."

V Boxmark Leather so letos zaradi zmanjšanja naročil prevlek za avtomobilsko industrijo in rasti stroškov dela že napovedali odpuščanje 120 zaposlenih. Trobiš pravi: "Naše podjetje je se predčasno postavilo tudi na druge tire, letalsko industrijo, ki zdaj doživlja rast."

Kaj pa tisti, katerih poslovni model temelji zgolj na avtomobilizmu? Ta je v Evropi v hujši krizi, kot se zdi, opozarjajo na Gospodarski zbornici. Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog, pravi: "Ne samo to, kar se dogaja v samem koncernu, bojimo se, da so oni prvi, ki se zavedajo situacije na trgu, da Volkswagnu bodo sledila tudi druga podjetja iz avtomobilistične branže, VW mislimo, da je samo prvi signal." 

Smo v Sloveniji na to pripravljeni? Brez pomoči države ne bo šlo, pravijo v gospodarstvu, kjer sicer računajo tudi na skorajšnjo vzpostavitev stalne sheme skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. 

Kot pravi Gorenšček: "V preteklosti se je pokazal kot pozitiven in bi gotovo lahko bil obliž na situacijo, v kolikor bo stvar šla v to smer, kot jo nakazuje VW." In ta bo očitno še kako turbulentna: število prodanih avtomobilov koncerna še naprej pada in prav nič ne kaže, da se bo trend kmalu obrnil. A ne le evropski avtomobilizem, težave v Uniji so bistveno večje, svari nekdanji direktor Evropske centralne banke Mario Draghi: "Prvič od konca hladne vojne se moramo resnično bati za svoje preživetje, opozarja, Evropa pa da bo morala letno vložiti dodatnih 800 milijard evrov, da se bo izvlekla iz primeža nizke produktivnosti in šibke rasti."