Kmalu skrbni pregled Mercatorja?

Vlada po besedah premierja Boruta Pahorja v mejah svojih pristojnosti ni ravnodušna, v čigavih rokah bo pristal Mercator. V vladi si želijo vstop takega strateškega partnerja, ki bo družbo razvijal, ne pa izčrpal, je poudaril. V vladi si, kolikor je v njeni pristojnosti, želijo, da bi imeli police v Mercatorju tudi slovenski pridelovalci. "Želimo si, da bi te produkte tržili, ne le doma ampak v celi regiji, kolikor je to mogoče," je dodal. Novi minister za kmetijstvo bo moral imeti po njegovem mnenju posluh tudi do težav živilske industrije.

Banke držijo delnice pri sebi

NKBM in Abanka Vipa sta medtem izstopili iz konzorcija šestih bank, ki skupaj prodajajo 21 odstotkov Mercatorja, je potrdil Uroš Marter, direktor Arkasa, ki posreduje pri prodaji deleža zdaj štirih bank. Po njegovih besedah je sedaj ključno, kako omogočiti potencialnim investitorjem dostop do skrbnega pregleda Mercatorja. Na vprašanje, ali je prodaja po novem umiku bank – pred NKBM in Abanko sta od prodaje odstopili že NLB in Banka Celje, ki sta postopek prodaje vodili sami –,  je odgovoril, da "se bo to videlo po tem, koliko potencialnih vlagateljev se bo prijavilo k pregledu Mercatorja".

Več o tem danes ni želel povedati, je pa sicer že pred časom napovedal oblikovanje strnjenega seznama ponudnikov za 21-odstotni delež v Mercatorju. Kot piše današnji Dnevnik, so se v ožji izbor morebitnih finančnih vlagateljev v Mercator po neuradnih informacijah uvrstili štirje finančni skladi: Mid Europa, Warburg Pincus, Bain Capital in Advent International. V konzorciju bank, ki prodajajo delnice Mercatorja, ostajajo še Unicredit Banka Slovenije (v lasti ima 8,01 odstotka Mercatorja), matična Unicredit (0,89 odstotka), Gorenjska banka (3,8 odstotka), Banka Koper (2,08 odstotka) in Hypo banka (2,01 odstotka).

Predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija France Arhar izstopa NKBM in Abanke Vipa iz konzorcija ni želel komentirati. Povedal je, da so bili do septembra lani v tesnem kontaktu o tem s slovensko vlado, "moramo pa biti dobri bankirji in dobri gospodarji". Član uprave Unicredit Banke Slovenija Janko Medja je poudaril, da lastništvo nad podjetji ni osnovna bančna dejavnost. "Naš glavni razlog, da želimo iz te naložbe, je, da želimo biti profesionalni bankirji," je dejal in dodal, da Unicredit nima nobenega preferenčnega kupca. "Proces želimo izpeljati do zavezujočih ponudb, ko se bodo vsi lastniki delnic lahko po svoje odločili. Upamo, da ga bomo uspešno zaključili," je izpostavil.

Šketa: Prodajo je treba pripeljati do konca

Predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa meni, da je pomembno pripeljati prodajo 21 odstotkov Mercatorja h koncu, ''saj je to pomembno sporočilo tujim vlagateljem. Če do te prodaje ne bo prišlo vsaj v enem delu, bo to slab signal za tuje vlagatelje in ugled Slovenije, privlačnost za naložbe pa se bo še poslabšala." Kot je dejal, je bil v primeru prodaje omenjenega deleža Mercatorja potencialnim strateškim lastnikom že pred začetkom postopka prodaje poslan jasen signal, da nekako niso zaželeni. ''Vprašanje tudi je, ali jih Mercator potrebuje.''