Klavrn pridelek pšenice, cena kruha bo šla navzgor

Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan, ki je tudi predsednik Komisije za prodajo pšenice na strani kmetov, kjer so združeni sindikat, zbornica in zadružna zveza, razočaranja in ogorčenja ni skrival.

Kot pravi Küčan, so slutili, da bo tako in zato so zahtevali višjo ceno za pšenico, saj so pridelki manjši vsaj za tretjino, stroški pridelave pa so se zaradi dodatne zaščite proti boleznim zaradi slabega vremena celo povečali.

"Stroški se niso pokrivali in če imamo pošten dogovor verige iz leta 2010, ko smo zapisali, da morajo ob izjemno slabih razmerah za pridelavo kupci to kmetom priznati, od tega ni nič. Priznali nam niso ničesar, niti tistih pet evrov več glede na lansko leto, tako da smo kljub izrazito slabši letini s ceno ostali na lanski ravni," dodaja Küčan.

Branko Virag, ki vodi Panvitino Poljedelstvo, je povedal, da so pri njih cene glede na dogovor popravili, izhodišče so dvignili za tri evre dodatka glede na kakovost, pogodbenim pridelovalcem pa so že jeseni priznali sedem evrov na tono oziroma 25 odstotkov cene semena. "To pomeni deset evrov dodatka za zveste kooperante, pa tudi cene smo imeli nastavljene nekoliko višje," pravi Virag.

O gibanju cen pa, da zdaj trgovanja skoraj ni in da se je dvignila do pet evrov, kar pa je po njegovem normalno, saj se cena po žetvi običajno dvigne. Najprej zaradi stroškov skladiščenja, letos pa tudi zaradi pomanjkanja pšenice na severu Evrope, saj so bili vse od Francije in Španije, pa do Švedske in Danske, vročinski valovi, ki so zmanjšali pridelek.

Tudi v Panviti so imeli zaradi slabega vremena in dežja med žetvijo za 30 odstotkov manj pridelka, enako njihovi pogodbeni pridelovalci, tudi kakovost je v povprečju zelo slaba, dodaja Virag.

V Pomurju je bilo s pšenico posejanih okoli 17.000 hektarjev njiv, pridelki so se gibali od 4000 do 6000, le izjemoma 7000 ton na hektar, kar je od 30 do 40 odstotkov manj kot prejšnja leta, za regijo ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.

Metka Barbarič s tamkajšnjega zavoda pojasnjuje, da je bilo ponekod zaradi obilne moče, toče, bolezni in škodljivcev še slabše, slaba je tudi kakovost, saj je imel le redkokdo krušno pšenico v kakovostnem razredu A, večinoma je bila v razredih B1 in B2, precej tudi v razredu C. Dobršen del pšenice bodo kmetje pokrmili živini.

Barbaričeva pritrjuje, da kmetje letos niso bili zadovoljni niti z vremenskimi razmerami niti z odkupno ceno, še manj s pridelki in kakovostjo pšenice, čeprav so izvedli vse tehnološke ukrepe. Povrhu se je pojavljala tudi trda pšenična smrdljiva snet, zaradi katere pšenice ne morejo oddati, ker je strupena kot krma za živali, in jo lahko le uničijo, tako da jo zakopljejo v zemljo, dodaja Barbaričeva.

Küčan ob tem dodaja, da so mnogi pšenico prodali v tujino in da je bodo imeli peki, razen soboškega Mlinopeka in Mlina Korošec, ki odkupujeta neposredno, komaj za vzorec, za slovensko blagovno znamko ali izbrano kakovost pa jim je bo kmalu zmanjkalo.

Sprašuje se tudi, kaj bo z letošnjo setvijo. Po njegovih besedah se kmetje pogovarjajo o alternativnih žitaricah, tudi s pivovarji, ki iščejo ječmen. Ta je vsaj za 20 odstotkov bolje plačan kot pšenica, donos ni slab, plačilo pa zagotovljeno, še pravi Küčan in dvomi, da bomo v Sloveniji še kdaj posejali z žiti 34.000 hektarjev.

Na zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije na vprašanja o razmerah na trgu niso odgovorili.