Bistveno vprašanje na današnjih pogajanjih je bilo, koliko socialno najšibkejših zavarovancev bo po novem oproščenih plačevanja dopolnilnega zavarovanja. Vlada je predlagala, da bi bilo plačevanja dodatnega zavarovanja oproščenih 100.000 socialno najšibkejših, sindikati pa so zahtevali višjo številko, in sicer 150.000, za kar bo morala zavarovalnica zagotoviti dodatne milijarde tolarjev sredstev.
Prav tako se danes niso dogovorili, katero merilo za socialno najšibkejše bo obveljalo. Po prvotnem predlogu so socialno najšibkejši namreč tisti, ki prejemajo minimalno plačo, varstveni dodatek, trajno denarno socialno pomoč in brezposelne osebe, ki so upravičene do denarne pomoči. Po novem predlogu pa v to kategorijo sodijo tisti, ki na leto zaslužijo manj kot 1,6 milijona tolarjev na leto.
Največja razhajanja so se pokazala pri vprašanju, kje vzeti sredstva za ta ukrep. Ta ukrep bo namreč imel, ne glede na število socialno najšibkejših, zagotovo največje finančne posledice za zdravstveno blagajno. Stroški se bodo po prvih ocenah povečali za slabe 4 milijarde tolarjev. Vlada predlaga, da bi stroške pokrili z nižjimi nadomestili za bolniško. Sindikati se s tem ne strinjajo. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, pravi, da nasprotujejo prerazporejanju sredstev na račun znižanja bolniških nadomestil. Med možnimi viri omenja rezerve na področju trgovine z zdravili in farmacevtskimi izdelki. Predstavnica delodajalcev Tatjana Čerin pa je kot enega od možnih virov omenila tudi boleznine do 30 dneva, kar pa je stvar zakona o delovnih razmerjih. Po njenem mnenju je mogoče prihranke iskati pri stroških za zdravila in organizaciji zdravstva, ki ni optimalna in kjer so še rezerve.
