Delno bomo morali sredstva pridobiti z rebalansom proračuna, del tega pa bo prišel tudi po kanalih iz Evropske Unije, pojasnjuje ekonomist Mojmir Mrak. "V velikem delu bodo to sredstva dolžniškega tipa, kar pomeni dodatno zadolževanje? V enem delu pa je, kot se omenja za drugi paket, tudi precej vezano na garancije, kar ni čisto neposredno izdatek," pravi Mrak.
'Helikopterski' denar po statutu ECB (še) ni mogoč
Evropska centralna banka (ECB) se je na krizo odzvala veliko hitreje od Evropske komisije in Evropskega sveta, obljubila je 750 milijard evrov za odkupe obveznic držav in podjetij in tako tudi pomirila trge. Slovenija naj bi dobila dve milijardi in pol od tega denarja. Pod kakšnimi pogoji? "Slovenija se bo lahko zadolžila za ta obseg po zelo ugodnih pogojih, ki se trenutno pojavljajo na finančnih trgih. Gre za to, da bodo kupci te obveznosti lahko plasirali v ECB, zato so tudi pogoji takšni kot veljajo za zadolževanje najbolj kredibilnih članic evropske monetarne unije, se pravi tistih z oceno AAA," razlaga Mrak.
Ali je možno, da bi ta denar dobili zastonj? V zadnjih dneh se veliko govori o t. i. helikopterskem denarju, ki bi ga ECB lahko knjižila kot brezobrestno posojilo brez časovne omejitve? "O tem se je res nekaj govori zadnje čase, zlasti v drugih centralnih bankah. ECB trenutno po obstoječem statutu in pravnih aktih tega ne more početi. Če pa bi se kriza poglabljala, pa bi mogoče do tega lahko prišlo."
'Pojavlja se vprašanje, v kakšni kondiciji bodo zaradi zadolževanja države po koncu krize'
Ekonomisti poudarjajo, da so v takšni krizi nujni hitri, odločni, koordinirani ukrepi, tako monetarne kot tudi fiskalne politike, a EU, kot vidimo, 'cinca'. Razrahljala je pravila zadolževanja, ampak to je še vedno za Italijo ali Slovenijo bistveno dražje kot za Nemčijo, omenja se pomoč iz Evropskega solidarnostnega mehanizma, ki pa prejemnicam nalaga ostre pogoje, Ursula von der Leyen pa obljublja nekakšen Marshallov načrt, ki naj bi se financiral šele iz bodočih proračunov Unije. Pa je to pravi odgovor?
"EU je pač neka posebna institucionalna struktura, ki ni fiskalna unija, in na to krizo se odziva sicer hitreje kot na prejšnjo z različnimi instrumenti, a s temi instrumenti so problemi. Vsi omenjeni namreč v osnovi temeljijo na zadolževanju držav, ki bodo te instrumente koristile, in če se države zadolžujejo, se bo javni dolg povečeval in pojavlja se vprašanje, v kakšni kondiciji bodo države, ko bo te krize konec."
Kot dodaja, je bilo zato v zadnjem obdobju govora o nekem povsem novem finančnem instrumentu, t. i. korona obveznicah, ki naj ne bi direktno bremenile dolga posameznih članic. "Je pa, kot vidimo, stvar precej kontradiktorna. Debata o tem se je začela že v prejšnji krizi, vendar je situacija tokrat boljša, da bi do takšnega ali vsaj podobnega instrumenta prišlo."
'Korona' obveznice bi porazdelile tveganje in omogočile zadolževanje pod enakimi pogoji
'Korona' obveznice predlagajo najbolj prizadete države, kajti vsem bi omogočile poceni zadolževanje pod enakimi pogoji in nekako porazdelile tveganje. Nemčija se denimo zadolžuje mnogo ceneje, praktično z negativnimi obrestmi. Nemčija in ostale bogate države se zato s takšno porazdelitvijo tveganja ne strinjajo. Na evropskem svetu so padale tudi ostre besede med Contejem in Merklovo, odločanje pa so na koncu za dva tedna prestavili.
"To je nedvomno slab signal," meni Mrak, a dodaja: "To pobudo za te obveznice je podpisalo devet držav, ki niso samo države z juga Evrope. Podpisal jo je tudi Luksemburg, pa Belgija, skratka tudi štiri ustanovne članice. Stvar torej ni več tako razdeljena na sever in jug, kot je bila."
Za Nemčijo pravi, da je proti uradna politika, a na to temo je več diskusij. "Recimo pred nekaj dnevi je sedem profesorjev v pismu izrazito podprlo to idejo."
Na Nizozemskem stvar še zdaleč ni tako gotova, kajti dve izmed koalicijskih strank naj bi dopuščali možnost podprtja 'korona' obveznic. "Na Nizozemskem gre zagotovo za 'notranjo' zgodbo, kajti premier in finančni minister sta eno leto pred volitvami vsak vodja svoje stranke in je to tudi del domače politike," pojasnjuje.
Tokratna kriza je simetrična, zato je solidarnost še toliko bolj pomembna
"Kriza danes je bistveno drugačna, to je kriza, v kateri smo prizadeti vsi. Gre za simetrično krizo in če v takšni krizi ne bo neke večje stopnje solidarnosti za reševanje te krize, se bomo po njej začeli resno spraševati, kam cela stvar pelje."
Dejal je, da Nemčija resno razmišlja, da bi že aprila znova zagnala avtomobilsko industrijo, a so sami predstavniki te branže opozorili, da ne bo nič pomagalo, dokler se ne bo izboljšala situacija tudi v drugih državah, kar jasno kaže, da je kriza splošna in bo potrebna solidarnost, meni Mrak.
Pa lahko EU zaradi te krize celo razpade? V Italiji, denimo, ki je bila vedno zelo naklonjena evropskemu projektu, pravijo: ali bo EU bo solidarna ali pa je ne bo. "Evropa vedno sprejema težke odločitve takrat, ko voda teče v grlo in tudi zdaj je podobna situacija. Upam, da bo dovolj politične modrosti, da bomo našli moč, da gremo skozi to krizo bolj solidarno, kot smo šli skozi prejšnjo," pravi.
"Še enkrat se to, kar se je dogajalo v prejšnji krizi, s tem velikim pritiskom na države na jugu, ki so morale iti skozi velika prilagajanja, niso bile pa izključno same krive za to krizo, ne sme zgoditi. Tega se zavedajo tudi države na severnem delu Evrope," zaključuje Mrak.
KOMENTARJI (960)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.