Kdo si lasti vsebine, ki jih ustvari umetna inteligenca?

Letošnje prestižno tekmovanje za fotografijo leta Sony World Photography Award 2023 je dvignilo veliko prahu. Zmagal je nemški umetnik Boris Eldagsen z naslovom Pseudomnesia: The Electrician (Psevdomnezija: Električar). Njegovo delo je navdušilo člane komisije v odprti kreativni kategoriji. 

Na podelitvi nagrad pa se je zgodil dramatičen preobrat. Umetnik je nagrado zavrnil in pojasnil, da je fotografijo ustvaril z umetno inteligenco (UI). "To sta različni entiteti. UI ni fotografirala. Zato ne bom sprejel nagrade." Dodal je, da je s sliko želel preizkusiti konkurenco in vzpodbuditi razpravo o prihodnosti fotografije. Glede na odzive javnosti (zgodbo so objavili vsi večji mediji) mu je to tudi uspelo.

'Računalniško generirana fotografija ne more biti umetniško delo'

S temi besedami je Eldgasen pospremil svojo akcijo. S pravnega vidika ne moremo govoriti o ustvarjalnem delu in tudi ne avtorskem delu, pojasnjujejo na uradu za intelektualno lastnino. "Če neko vsebino ali delo ustvari UI, tako delo ne izpolnjuje pogoja individualne stvaritve in kot tako ni avtorsko delo v smislu." 

"Pomembna razlika je tudi, ali UI predstavlja orodje pri ustvarjanju in ali se lahko šteje, da ustvarja popolnoma samostojno," opozarja dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino. 

Dr. Miha Trampuž v komentarju Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, izdanim leta 1997, piše: "Stvaritev kot predpostavka avtorskega dela pomeni predvsem, da gre za rezultat človeškega ustvarjanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja, pri čemer pa ima lahko različne stopnje volje in zavesti."  

V času hitrega tehnoloskega napredka se morebiti bližamo trenutku, ko bodo stroji oziroma umetna inteligenca (UI) lahko samostojno generirali umetniska dela brez kakršnega koli sodelovanja človeka, pojasnjuje Dr. Maja Bogataj Jančič, ki je ta vprašanja podrobneje obravnavala tudi v strokovnem prispevku, objavljenem v knjigi Pravo in umetna inteligenca: vprašanje etike, človekovih pravic in družbene škode.

"Zmeraj bolj je zato aktualno vprašanje, ali so lahko dela, ki jih samostojno generira UI, varovana z avtorsko pravico. Ali je za varstvo dovolj, da je rezultat, ki ga generira stroj, videti enako kot stvaritev, ki jo ustvari človek? Ali UI sploh potrebuje nagrado oziroma spodbudo za ustvarjanje? Ali lahko UI stejemo za avtorje, ki ustvarjajo izvirna dela? Tudi v širšem prostoru velja, da brez kreativnih odločitev človeka, ki se odražajo v izvirnosti avtorskega dela, ne moremo govoriti o stvaritvah, ki si zaslužijo avtorskopravno varstvo." 

Ali so dela UI sploh izvirna, če so modele učili na vsebinah, ki jih je ustvaril človek?

Ameriška umetnica Kelly McKernan je zelo priljubljena v določenih krogih zaradi svojih umetnin. Njene slike pogosto prikazujejo nimfam podobne ženske figure v acidnem slogu, ki združuje art nouveau in znanstveno fantastiko. Kot piše New Yorker, je na spletni strani  Discord, ki poganja orodje za generiranje vizualne umetnosti Midjourney, odkrila, da so uporabniki njeno ime vključili v več kot 12 tisoč ukazov za ustvarjanje umetnosti. 

Nastale podobe sov, kiborgov, gotskih pogrebnih prizorov in nezemeljskih motociklov so izrazito spominjale na McKernanova dela. "Vidim svoje delo pri teh stvareh, vidim, kako je bilo moje delo analizirano in pomešano z nekaterimi drugimi, da so nastale te slike," je dejala. 

Spodaj je eden od primerov, ki ga je ustvarilo orodje Midjourney. Uporabnik je ukazal:

 "Mladi Azijci nasmejanih obrazov v pisanih hlačah s cvetličnimi motivi in slamnatimi klobuki se potijo na poljih in vneto pobirajo papriko. Poletje na soncu v stilu Kelly Mckernan: toplo fantastično."

Ker je neprostovoljno zagotovila svoja dela kot izvorni material, pa čeprav na nenavaden način, se je z dvema drugima umetnikoma, ki sta se znašla v podobnem položaju, pridružila skupinski tožbi proti Midjourneyju in dvema drugima platformama za generiranje slik.

"To vprašanje je v Evropski uniji avtorsko pravno urejeno z izjemo podatkovnega in besedilnega rudarjenja, ki ju po novem vsebuje tudi naša zakonodaja," pojasnjuje dr. Maja Bogataj Jančič,  ki se ukvarja tudi z vprašanji, kako je z avtorsko-pravnim varstvom vsebin, ki služijo kot material za treniranje modelov UI, kot sopredsedujoča delovni skupini za upravljanje podatkov pri Global Partnership for Artificial Intelligence, GPAI, pa tudi z drugimi vidiki upravljanja podatkov.

Vse to so teme, ki pretresajo strokovno javnost že dalj časa, zaradi dovršenosti ChatGPT4 pa v zadnjem času tudi vse ostale. "Skokovit napredek na področju tehnologij bo treba ustrezno regulirati, da bodo tehnologije, ki ponujajo veliko priložnosti, a lahko prinašajo tudi veliko nevarnosti, delovale v dobro ljudi in ne le ozkih elit," dodaja Bogataj Jančičeva.

"V primeru, ko UI popolnoma samostojno, brez intervencije človeka oziroma brez  kakršnega koli kreativnega prispevka človeka generira rezultat, čigar videz je lahko na prvi pogled popolnoma enak, kot bi ga ustvaril človek, govorimo o avtonomnih stvaritvah UI. Trenutno stanje tehnologije popolnoma samostojnega ustvarjanja še ne omogoča (Evropska komisija, 2020: 106), vendar Gervais opozarja, da so v postopku generiranja takšnih stvaritev posamezne odločitve, ki jih sprejema UI, že samostojne," zapiše Bogataj Jančičeva v svojem strokovnem prispevku.