Bo Tovšakova vodila Vegrad iz ozadja?

Predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak je na včerajšnji seji nadzornega sveta podala odstopno izjavo. Na njeno mesto je imenovan poslovnež Boris Medved. Medveda sta sicer po besedah Tovšakove predlagala člana nadzornega sveta Branka Gabrijel in Samo Mastnak. Podjetje je dobilo tudi novega prokurista, to je Sandi Knez.

Tovšakova, o kateri se je ugibalo, ali se bo zavihtela na mesto prve nadzornice, je to odločno zanikala, a dvomi, da bo Vegrad iz ozadja vodila še naprej, ostajajo. Sicer pa je po seji nadzornega sveta napovedala, da se za družbo začenja novo obdobje. Včeraj so na pristojnem sodišču dopolnili zahtevo za prisilno poravnavo podjetja. Sodišče bo v zvezi s tem odločalo v zakonskem osemdnevnem roku, je pojasnil predsednik sodišča Miran Jazbinšek.

Kdo je Medved?

In kdo je človek, ki je prevzel vajeti podjetja? Tovšakova pravi, da je mlad strokovnjak. Medved je direktor in ustanovitelj podjetja Met Metal iz Spodnjih Hoč, ki pa je  po letu in pol delovanja končalo v prisilni poravnavi. Kot piše na spletni strani bizi.si, gre za družbo za proizvodnjo, inženiring, storitve in gradbeništvo. V podjetju naj bi bilo med 20 in 49 zaposlenih. Medved je nekdanji direktor podjetja Meteorit, ki je bil leta 2007 regijski zmagovalec v izboru dravsko-pomurske gazele. Podjetje Meteorit je med drugim poskrbelo za prenovo nogometnega stadiona v Ljudskem vrtu v Mariboru.

Boštjančič šele prebral njegov življenjepis

Predsednik nadzornega sveta v odstopu Klemen Boštjančič je po seji dejal, da se je glasovanja o novem vodstvu vzdržal. Kot je dejal, je šele prebral njegov življenjepis in ga od prej ne pozna.

V državni Posebni družbi za podjetniško svetovanje PDP, ki je z 29-odstotnim lastniškim deležem druga največja lastnica Vegrada, menijo, "da je dobro, da je gospa Tovšakova odstopila in da je nadzorni svet imenoval novo vodstvo, ki ni obremenjeno z dosedanjim poslovanjem družbe". Kot je dejal prvi mož PDP Matej Golob Matzele, se bodo v kratkem poskušali sestati z novim vodstvom in se seznaniti z njihovim pogledom na vodenje družbe.

Vršilec dolžnosti sekretarja velenjskega območnega svobodnega sindikata Srečko Čater pričakuje, da se bo novo vodstvo Vegrada držalo dogovora s sindikatom glede izplačila še neporavnanih plač delavcem. Vegradova uprava je namreč v petek zagotovila, da bo delavcem v tem tednu od srede do petka izplačala plače za marec, april in maj, vključno z obračunanimi posojili, ki potem niso bila nakazana bankam. Izvršilni odbor sindikata se bo po zbranih podatkih spet sestal v ponedeljek, je dejal Čater. Delavci pa od sindikata pričakujejo, da bo v primeru neizpolnjevanja dogovora organiziral stavko.

Pahor: Vegrad potrebuje novo vodstvo

O tem, da Vegrad potrebuje novo vodstvo, je bil že pred odstopom Tovšakove prepričan tudi premier Borut Pahor. Kot je povedal, se o tem strinja celotna vlada, menjava na vrhu velenjskega gradbinca pa bi po njegovem pomenila potrebno osvežitev, ki bi koristila tako delavcem kot podizvajalcem.

Danes pa so se na odločitev Tovšakove odzvali tudi na ministrstvu za gospodarstvo. "Ker gospa Tovšak ne uživa več zaupanja javnosti in delavcev, zaposlenih v Vegradu, je po mojem mnenju njena odločitev, da odstopi z mesta direktorice Vegrada, pravilna. Čas je, da prepusti sanacijo in mogoče celo rešitev tega podjetja drugi vodstveni ekipi," je za 24ur.com zapisala gospodarska ministrica Darja Radić.

Le nova uprava lahko verodostojno oceni, ali je prisilno poravnavo v družbi Vegrad realno možno izpeljati, in jo v primeru pozitivne ocene tudi izpelje, pa so zapisali v uradu predsednika vlade.

Zmanjšanje terjatev za skoraj 80 odstotkov

Velenjski Vegrad v načrtu finančnega prestrukturiranja, ki ga objavlja Ajpes, predlaga, da se navadne terjatve upnikov v obsegu 185,7 milijona evrov zmanjšajo za 79,68 odstotka. Preostanek bi družba, ki je vsem upnikom konec junija dolgovala skupno 240,7 milijona evrov, ob potrjeni prisilni poravnavi poravnala v štirih letih.

Kot je razvidno iz objavljenega načrta finančnega prestrukturiranja, je imel Vegrad, ki je 12. avgusta razglasil plačilno nesposobnost, konec junija skupno odprtih za 240,7 milijona evrov terjatev upnikov. Od tega so imeli izločitveni upniki na osnovi leasing pogodb za 10,9 milijona evrov terjatev, nanje pa prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo vplivala. Prav tako prisilna poravnava ne bo vplivala na prednostne terjatve, ki zajemajo plače delavcev za tri mesece ter prispevke in odpravnine in so konec junija znašale 2,9 milijona evrov.

Ločitveni upniki, to so banke in nekateri dobavitelji, ki imajo terjatve zavarovane, so imeli po podatkih Vegrada konec junija 31,9 milijona evrov terjatev do družbe. Obseg navadnih terjatev, ki naj bi jih reševali z medsebojnim pobotom in nanje prisilna poravnava ne učinkuje, znaša 9,1 milijona evrov, medtem ko bo, če bo potrjena, veljala za preostale navadne terjatve, ki obsegajo največ, to je 185,7 milijona evrov.

Navadni upniki bi bili ob potrjeni in uspešno izvedeni prisilni poravnavi poplačani 18,94-odstotno, pri čemer bi se odpovedali navadnim terjatvam v obsegu 148 milijonov evrov, v štirih letih pa bi dobili poplačanih 37,7 milijona evrov in obresti. V primeru stečajnega postopka pa bi bile, kot Vegrad navaja v danes objavljenem načrtu finančnega prestrukturiranja, navadne nezavarovane terjatve po vseh postopkih in ob unovčenem premoženju družbe v štirih letih poplačane 11,86-odstotno.

Hkrati z načrtom finančnega prestrukturiranja Vegrada Ajpes danes objavlja tudi s tem povezano poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti Vegradovih podjetij, poročilo neodvisnega revizorja o finančnem položaju Vegrada in poročilo o poslovanju Vegrada v prvem letošnjem polletju. Kot je razvidno iz podatkov, je družba prvo letošnje polletje sklenila s 96,6 milijona evrov izgube.