Kdo je kriv za podražitve?

Kmetje, združeni v Kmetijsko-gozdarsko zbornico (KGZS), in predstavniki rejcev so na novinarski konferenci za najnovejše podražitve mleka in mesa okrivili izključno trgovce. Kot pravijo, so prav marže trgovcev krive za visoke maloprodajne cene izdelkov.

Kmetje in rejci trdijo, da so se odkupne cene mesa in mleka spremenile le za malenkost, kupci v trgovinah pa morajo kljub temu po novem odšteti med devet in 20 odstotkov več. „Maloprodajne cene mleka in mesa so se v preteklih letih postopno dvigovale, v letu 2007 pa izjemno povečale. Pri mleku je bila ta rast za več kot 20 odstotkov, pri mesu mladega pitanega goveda za približno 14, pri teletini za 9 in pri svinjini za 19 odstotkov. To pomeni, da dviga maloprodajnih cen ne moremo pripisati dvigu odkupnih cen, saj so se te spremenile le za malenkost ali pa so ostale nespremenjene oziroma se zmanjšujejo, kot je to primer pri mesu. Ekonomske razmere so se izboljševale le za predelovalce in trgovce, nikakor pa ne za rejce,“ je poudarila vodja oddelka za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Neva Pajntar.

Po podatkih zbornice kmet za liter mleka danes dobi 22 odstotkov več kot pred letom dni. Prav tako 22 odstotkov več za liter mleka iztrži mlekarna. Trgovci pa na drugi strani po besedah kmetov danes za liter mleka v trgovinah računajo 50 odstotkov več kot pred letom dni.

Nesorazmerno pa so cene rasle tudi pri drugi hrani, opozarjajo kmetje in rejci. Tako kmet danes pri prodaji za kilogram govedine dobi 5,5 odstotka več kot lani. Trgovec pa za kilogram govedine zaračuna 15 odstotkov več kot pred letom dni. Pri teletini je razkorak še večji. Čeprav je meso pri kmetu celo cenejše od govedine - odkupijo ga za 2,6 evra za kilogram - jo trgovci prodajo za kar 14,4 evra na kilogram, kar je 5,5-krat dražje.

Vrisk: Trgovci izkoriščajo neenotnost

Predsednik KGZS Peter Vrisk je prepričan, da trgovci izkoriščajo neenotnost živilske industrije in kmetov in dosegajo visoke marže. "Situacija, kjer imajo trije veliki trgovci v slovenskem prostoru v rokah daleč največji delež celotne trgovine, postavlja tako živilsko industrijo kot kmete v težak položaj," meni Vrisk, ki poudarja, da se bodo morali tudi predstavniki živilske industrije kapitalsko povezati. To bi omogočilo zmanjševanje stroškov v podjetjih živilske industrije in bolj enoten pristop do velikih trgovcev, je prepričan Vrisk.

"Država bi morala z instrumenti fiskalne politike in s protimonopolno zakonodajo ta trg urediti," je poudaril predsednik KGZS, ki vzroke za dvig cen išče tudi pri uporabi poljščin v energetske namene in v podnebnih spremembah, ki tudi vplivajo na zmanjševanje pridelka. "Odpirajo se povpraševanja na novih trgih, ki dobivajo večjo kupno moč, sploh trgi Kitajske, Indije in ostalih držav daljnega vzhoda," dodaja Vrisk.