Kdo bo zmagovalec brexita? Kot kaže študija, bo to nemški Frankfurt

Izstop Velike Britanije iz EU bi se lahko najbolj obrestoval Frankfurtu. Nemška finančna prestolnica se namreč s Parizom, Luksemburgom in Dublinom bori za prihod podjetij, ki bodo po t. i. brexitu zapustila londonski City in svoje poslovalnice preselila z Otoka. Kölnski inštitut za ekonomske raziskave prednost daje prav Frankfurtu.

Kot raziskavo povzema nemška tiskovna agencija dpa, je prednost francoske prestolnice v tem, da se v Parizu nahaja sedež Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Luksemburg ima po drugi strani nizke davke, Dublin pa je angleško govoreč, navaja študija, ki prednost vseeno daje Frankfurtu.

Kot izpostavljajo na kölnskem inštitutu, Frankfurt ni le finančno središče največjega evropskega gospodarstva, pač pa se tam nahaja tudi Evropska centralna banka. Poleg tega je njegova prednost eno največjih evropskih letališč, kar pomeni, da je mesto enostavno dostopno.

Nemško finančno središče se ob tem ponaša z visoko kakovostjo bivanja, v katero spadata tudi varnost in dobra zdravstvena oskrba.

Poleg naštetega pa na inštitutu še ugotavljajo, da je v Frankfurtu več praznih poslovnih prostorov kot v ostalih treh mestih, najemnine pa so nižje. Najemnine poslovnih prostorov v Parizu so denimo skoraj 50 odstotkov višje kot v Frankfurtu, ugotovitve inštituta še povzema dpa.

Britanski finančni minister po izpadu evropskih sredstev zagotavlja pomoč kmetom in raziskovalcem

Evropska sredstva za kmete, raziskovalce in druge projekte bodo po izstopu Velike Britanije iz EU nadomeščena z domačim sredstvi, je zagotovil britanski finančni minister Philip Hammond. Takšna poteza bi lahko Veliko Britanijo na leto stala 4,5 milijarde funtov (5,2 milijarde evrov), podprti pa bodo že podpisani evropski projekti, je pojasnil.

Vlada je po besedah finančnega ministra odločena, da ljudem omogoči stabilnost in gotovost tudi po odhodu iz EU, poročajo tuje tiskovne agencije.

Britanski kmetje na leto dobijo kar okoli tri milijarde funtov subvencij in pomoči iz evropskih sredstev, kmetje pa so novico o nadaljevanju podpore pozitivno sprejeli.

"Upam, da bo ta kratkoročna gotovost tudi pomagala pri ustvarjanju dolgoročne samozavesti, ki jo potrebujemo," je dejal predsednik kmetijskega združenja Meurig Raymond.

Vendar pa je predstavnik škotskega finančnega ministrstva Derek Mackay ocenil, da obljubljena pomoč ne bo zadostovala. "Omejena shema pomoči za nekaj let bo Škotsko prikrajšala za vsa sredstva, ki bi jih lahko v prihodnje dobila kot članica EU," je dejal.

Prvi minister Walesa Carwyn Jones pa je poudaril, da bi na ta način dobili le polovico sedanjih sredstev, ne bo pa to zagotovilo dolgoročne stabilnosti, ki so jo obljubljali pred referendumom.

Finančni minister Severne Irske Mairtin O Muilleoir pa je dejal, da bo omenjena pomoč sicer pomagala nekaterim kandidatom za evropska sredstva, vendar pa bo brez teh ostalo nekaj ključnih projektov.

Na izpad evropskih sredstev so v referendumski kampanji opozarjali tudi zagovorniki obstanka Velike Britanije v EU, saj so menili, da gre za pomembna sredstva za kmetijstvo in raziskovalno dejavnost.

Medtem pa so podporniki izhoda poudarjali, da bi Velika Britanija izpad teh sredstev lahko nadomestila s tistimi, ki jih sicer prispeva v skupni proračun.