Kdo bo odgovarjal za plinsko krizo?

Po plinski krizi ne bo negativnih ukrepov proti Ukrajini, čeprav nismo bili veseli tega problema, je danes v Bruslju poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso po srečanju z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom.

Predsednik Juščenko mi je danes zagotovil, da bo Ukrajina spoštovala sporazum z Rusijo, je povedal Barroso. "Nobenih negativnih ukrepov proti Ukrajini ne bomo sprejeli," je zatrdil in dodal, da so bili zelo razočarani zaradi tega problema. Barroso verjame, da Ukrajina ni namerno povzročila krize, a problem kljub temu ostaja objektivno dejstvo.

Konkreten korak v prizadevanjih, da se kaj takega ne bi več ponovilo oziroma da plinska kriza ne bi postala redni novoletni dogodek, je posebna mednarodna energetska konferenca, ki jo je Barroso napovedal za 23. marec v Bruslju. Vlagateljska konferenca naj bi bila namenjena posodobitvi ukrajinskega energetskega sistema, je pojasnil predsednik komisije.

Juščenko pa je danes v Bruslju vnovič zatrdil, da Ukrajina ni nič kriva za plinsko krizo, ki je v EU najbolj prizadela Bolgarijo in Slovaško, resne posledice pa je čutila tudi Slovenija. Plinska kriza po njegovih besedah ni bila tranzitni problem, ampak problem dobave, je poudaril, češ da noben ukrajinski politik ne more zapreti ruskih pip.

Stana: Analiza o škodi zaradi plinskega spora še poteka

Analiza o škodi, ki jo je Geoplin utrpel zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, še poteka, rezultati pa bodo znani prihodnji teden, je danes povedal generalni direktor Geoplina Alojz Stana. Zaradi spora je bila Slovenija podobno kot druge evropske države skoraj dva tedna brez ruskega zemeljskega plina.

Gospodarstvo izgubilo 266 milijonov evrov

Na Hrvaškem je zaradi plinske krize četrtina industrije utrpela neposredno škodo, in sicer je ta znašala dve milijardi kun (266 milijonov evrov), so ocenili v Hrvaškem društvu delodajalcev (HUP). Dodali so, da gre za odstotek celotnega letnega prihodka industrije.

Zaradi pomanjkanja plina so imela nekatera podjetja  od 30 do 80 odstotkov manj letnega dobička. Največ izgub so imeli v kemijski industriji, ki je zgubljala približno 350.000 evrov dnevno, je objavil HUP.

Na Hrvaški televiziji (HTV) so v nedeljo poročali, da je zagrebško imelo podjetje za izdelavo akumulatorjev Munja ogromno škodo, ker so zaradi pomanjkanja plina poškodovani tudi stroji in oprema. Sicer pa je ravno januar najbolj pomemben mesec za proizvodnjo akumulatorjev, izgub ni mogoče izmeriti, je dejal predsednik uprave Munje Ivan Milolože. Ocenil je, da so vsak dan izgubljali dva milijona kun (266.000 evrov).

Podobne dnevne izgube je imelo tudi podjetje Limex iz Donjeg Miholjca, mesta v Slavoniji na meji z Madžarsko. Gre za enega izmed največjih evropskih proizvajalcev gradbeniške opreme, ki ima 700 delavcev.

HUP opozarja, da bo plinska kriza vplivala tudi na gospodarsko rast, vendar pa niso ocenili, za koliko naj bi zmanjšala predvideno dvoodstotno rast BDP ali vplivala na trg delovne sile.

Bolgarija še naprej grozi z jedrsko elektrarno

Posredna in neposredna škoda zaradi plinskega spora bo dosegla 250 milijonov evrov, je po poročanju bolgarskih medijev dejal bolgarski minister za energetiko Petar Dimitrov.

Ob tem je ocenil, da ta izguba "nalaga" vnovični zagon tretjega in četrtega reaktorja edine bolgarske jedrske elektrarne v Kozloduju. To so sicer zaradi zastarelosti in varnostnih razlogov zaprli neposredno pred vstopom Bolgarije v EU. Možnost odprtja omenjenih reaktorjev je predvidena v sporazumu med Bolgarijo in EU, pri čemer ponovno aktiviranje četrtega reaktorja zahteva štirimesečno tehnično pripravo, po tem pa bodo Evropsko komisijo zaprosili za dovoljenje. Dodal je, da ta zahteva Bolgarije mogoče ne bo odobrena.

Dimitrov je dejal, da od ponovnega zagona četrtega reaktorja lahko pričakujejo od 50 do 65 milijonov evrov prihodkov, pri čemer pa ji ne bo treba dodatno kupovati goriva, saj ima nuklearka zaloge za pet mesecev.

Bolgarija je na predlog Evropske komisije zaprla prve štiri reaktorje, ki imajo moč po 440 megavatov. Prvega in drugega so zaprli konec leta 2003, tretjega in četrtega pa konec leta 2006. Peti in šesti reaktor, ki sta novejše izdelave, imata po 1000 megavatov inštalirane moči in zadovoljujeta varnostne kriterije Evropske komisije.