Nadzorni svet Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) bo v četrtek na seji v Mariboru razpravljal o imenovanju novega predsednika in člana uprave, so potrdili na ministrstvu za finance.
Konec aprila je nadzorni svet, ki mu predseduje državni sekretar na finančnem ministrstvu Bogomir Špiletič, sprejel predlog za sporazumno prekinitev delovnega razmerja predsedniku uprave Črtomirju Mesariču. Obenem so člana uprave NKBM Matjaža Kovačiča zadolžili za pripravo predloga za vodenje banke.
Uprava NKBM je po statutu banke najmanj dvočlanska. Med možnimi kandidati za položaj predsednika uprave se najpogosteje omenja Kovačiča. Ta je banko v preteklosti, takoj po končani sanaciji sredi julija 1997, kratek čas tudi vodil, s prihodom Jožeta Glogovška na čelo banke istega meseca pa je postal član uprave. Na tem mestu je ostal tudi po zamenjavi Glogovška z Mesaričem julija 2002.
Med možnimi kandidati za predsednika uprave NKBM so po ugibanjih medijev tudi nekdanji predsednik uprave Raiffeisen Krekove banke Aleš Žajdela, med kandidati za člana uprave pa današnje Delo omenja Darka Tisaja. Slednji v NKBM trenutno opravlja delo pooblaščenca uprave za finančno upravljanje, izpolnil pa je tudi pogoj pri dodelitvi licence Banke Slovenije za člana uprave, in sicer pet let delovnih izkušenj na primernem delovnem mestu.
Ukvarjali se bodo tudi z revizijo
Na dnevnem redu četrtkove seje nadzornikov NKBM je tudi poročilo o notranjem revidiranju za zadnje lansko četrtletje.
NKBM je lani po nerevidiranih podatkih ustvarila 5,96 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo, kar je za 4,6 odstotka več od načrtov in 10,4 odstotka več kot predlani. Bilančna vsota banke se je v letu 2004 povzpela za 58,91 milijarde tolarjev oz. za 10,8 odstotka na 602,95 milijarde tolarjev, kar je za 72 milijonov tolarjev manj od načrtov.
Bilančna vsota skupine NKBM, kamor poleg banke kot obvladujoče družbe sodi še 15 družb, se je lani po konsolidiranih računovodskih izkazih okrepila za skoraj 30 odstotkov na 715,6 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa se je v primerjavi s predlani znižal za 36 odstotkov na 4,6 milijarde tolarjev.
