Kdo bo določal pogoje dviga minimalne plače?

Zakon o minimalni plači, ki je začel veljati 23. februarja, omogoča, da se delodajalci, pri katerih bi takojšen dvig minimalne plače na 734 evrov bruto povzročil velike težave oz. vodil v množična odpuščanja, s sindikatom v podjetju v dveh mesecih po uveljavitvi zakona dogovorijo za postopen dvig na to raven v dveh letih. Rok za sklenitev sporazumov je tako 23. april.

"Dogovor o postopnem dvigu je povsem v rokah sindikata. Če sindikat ne bo pristal na ponudbo delodajalca, ima delodajalec zvezane roke," je opozorila vodja oddelka za prejemke iz delovnega razmerja pri Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) Slavi Pirš. Zato sindikate pozivajo k "razumnemu sprejemanju in razumevanju delodajalcev po težnji za sporazum za postopen dvig minimalne plače".

Si bodo delodajalci prvi znižali plače?

V podjetjih, kjer so težave resne, bodo sindikati pripravljeni na dialog, je medtem dejal izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. Pričakuje, da bodo delodajalci "izkazali resnost", in sicer tako, da bi najprej sebi znižali plače, pripravili program prestrukturiranja, zagotovili, da ne bodo odpuščali, redno izplačevali plače in poravnavali socialne prispevke, ne bodo izplačevali nagrad in dobičkov. Drugače bo v primerih, ko bo delodajalec predlagal postopen dvig, ne da bi najprej znižal stroške pri sebi.

"Kjer so delodajalci res v težavah, jim ne bo težko pristati na pogoje, ki jih bo postavil sindikat," meni Zorko in dodaja, da sindikatom ni v interesu, da se delovna mesta ukinjajo oz. da podjetja propadajo, da pa po drugi strani delavci morajo preživeti.

Pričakujejo 'prevetritev plačne politike v Sloveniji'

Pirševa je danes sicer opozorila, da je vlada zakon proučevala samo z vidika eksistenčnega minimuma, namesto da bi ugotovila, kakšen znesek bi še delodajalcem, predvsem v delovno intenzivnih panogah, zagotavljal preživetje. "Če teh delodajalcev ne bo, delavci ne bodo dobili niti zneska, ki bi bil manjši od eksistenčnega minimuma," je dodala.

V ZDS so sicer prepričani, da bo zaradi tolikšnega dviga minimalne plače prišlo do "prevetritve plačne politike v Sloveniji". V prvi fazi se bodo po njenem mnenju pojavile zahteve znotraj podjetja, saj da bodo delavci zahtevali primerno razmerje med plačami glede na zahtevnost delovnega mesta. Pričakujejo tovrstne zahteve tudi v kapitalsko intenzivnih panogah, v tretji fazi pa zahteve tudi v javnem sektorju. Poleg zahtev za dvig plač bo prišlo do spremembe v strukturi plače, saj da se bo sedanji del plače, namenjen spodbudi delavca, prelil v fiksno plačo.

V združenju sicer nimajo ocene, koliko delovnih mest bo ukinjenih zaradi dviga minimalne plače. Prav tako je še prezgodaj reči, dodaja Pirševa, koliko delodajalcev se bo odločilo sindikatu predlagati postopen dvig. Več bo znanega 23. aprila, ko bodo znane tudi bilance podjetij za lansko poslovanje, ki bodo po besedah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča "katastrofalne v primerjavi s tistimi za leti 2008 in 2007".