Čeprav okorna slovenska zakonodaja delodajalcem veže roke, če želijo delavcem omogočiti krajši delovni teden, pa so ga nekateri že uvedli. Med njimi podjetje za notranjo opremo s 15 zaposlenimi, ki je šesturni delovni dan uvedlo že pred štirimi leti z idejo, da zaposlenih ne bi iztrošilo.
"Prej so doma, več se lahko ukvarjajo z družino, s sabo, športom, hobiji in to na dolgi rok družbi prinese pozitivne posledice," pravi direktor podjetja Donar Matej Feguš.
Da 30-urni delovnik nikakor ne pomeni popoldanskega dela od doma, poudarja in doda, da popoldne nikogar od njihovih zaposlenih ni mogoče več dobiti na telefon. In učinek? "Manj je bilo napak, bolniških odsotnosti," še dodaja Feguš. In s tem boljša klima, razumevanje in uspeh.
Da je vztrajanje pri togem in stoletja starem sistemu dela, ki temelji na 40-urnem delovniku, nesmiselno, ugotavljajo v Združenem kraljestvu, kjer poteka veliko šestmesečno testiranje štiridnevnega delovnega tedna. Gre za globalno pobudo ob ugotovitvi, da so zaposleni lahko 100-odstotno produktivni v 80 odstotkih časa na veliko delovnih mestih.
"Prepričan sem, da bodo dolgoročno delodajalci, ki bodo to ponujali, imeli konkurenčno prednost pri iskanju zaposlenih," je prepričan Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam. Da to ne pomeni nižanja plač, jemanja dopusta delavcem ali terjanja nadur, še poudarjajo v podjetju Donar. In ob tem, ko trenutno slovenska zakonodaja ne dovoljuje manj kot 36-urnega delovnega tedna, nova vlada obljublja preučitev možnosti načinov skrajšanja polnega delovnega časa. "Gre za prostovoljno odločitev, h kateri bomo delodajalce vzpodbujali," pravi minister za delo Luka Mesec.
"Jaz si želim, da bi kot delodajalec imel možnost skrajševati delovni čas ob predpostavki, da plača in prispevki ostanejo na nivoju 40 ur na teden," si želi Feguš. Glede na pomanjkanje kadra v določenih panogah je sicer jasno, da zamisel ni pisana na kožo vsem poklicem, posebej ne nekaterim v javnem sektorju, kot denimo zdravstvenim. A kljub temu prve spremembe minister napoveduje že za letos.
KOMENTARJI (163)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.