Na podlagi zavezujoče ponudbe bo komisija začela pogajanja o podrobnejših pogojih prodaje deleža NLB, ki bodo potekala predvidoma do 1. marca letos. Komisija je tudi ugotovila, da je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) v pismu o nameri izrazila pripravljenost sodelovati pri privatizaciji NLB v skladu z dopolnjenim programom privatizacije. V kolikor bo z EBRD v pogajanjih doseženo soglasje o pogojih sodelovanja, bo EBRD prevzela ključno vlogo pri dokapitalizaciji NLB, so sporočili s finančnega ministrstva.
Komisija je na podlagi analiz, ki jih je pripravil finančni svetovalec NM Rothschild, posebni svetovalec De Juan, uprava NLB in pravni svetovalci, ugotovila, da zavezujoča ponudba KBC zadovoljuje oba temeljna cilja privatizacije. Prvi je krepitev učinkovitosti in konkurenčnosti bank in bančnega sistema z izboljšanim poslovanjem ter z ustreznejšo lastniško strukturo in v okviru tega cilja zlasti izboljšanje podjetniškega upravljanja banke, omogočanje dostopa do novega znanja in razvoja novih finančnih produktov in zagotovitev dodatnega kapitala, potrebnega za uresničitev strategije razvoja banke. Drugi temeljni cilj privatizacije pa je doseganje največje možne kupnine za državo za zmanjšanje javnega dolga.
Program privatizacije, ki ga je vlada sprejela konec lanskega maja, predvideva, da se delež države do konca marca 2002 zmanjša s sedanjih 83 odstotkov na 25 odstotkov plus eno delnico. Komisija za vodenje in nadzor postopka je sredi lanskega julija za finančnega svetovalca izbrala investicijsko banko NM Rothschild, finančno ministrstvo pa je sredi lanskega septembra objavilo vabilo ključnimi investitorjem za nakup 34-odstotnega deleža manj ena delnica NLB. Na razpis se je odzvalo sedem interesentov, nezavezujoče ponudbe pa so do konca lanskega oktobra oddale EBRD, avstrijska Erste Bank in belgijska bančna skupina KBC. Vse so novembra lani opravile skrbni pregled poslovanja največje slovenske banke, sredi lanskega decembra pa je vlada zaradi pritiskov javnosti o prevelikem vplivu tujih investitorjev v slovenskem bančnem prostoru prilagodila privatizacijski program. Po njem se bo v okviru drugega dela privatizacije izvedela 15-odstotna dokapitalizacija banke, pri kateri se bo domačim investitorjem omogočilo, da kupijo delnice NLB. Kmalu zatem se je avstrijska Erste Bank umaknila iz tekme za nakup 2.613.610 navadnih delnic NLB, tako da je zavezujočo ponudbo ob koncu lanskega leta oddala le belgijska banka KBC, EBRD pa je oddala pismo o nameri.
Največja belgijska bančna in zavarovalniška skupina KBC, katere največji lastnik je finančni holding Almanij, je navzoča v več kot 30 državah sveta, po svetu pa zaposluje približno 35.000 ljudi. Na domačem trgu ima približno petinski tržni delež, njena prednostna področja pa so kreditiranje prebivalstva ter majhnih in srednjevelikih podjetij, upravljanje z investicijskimi skladi ter zavarovanje in druge finančne storitve. Mednarodna finančna ustanova EBRD svoja sredstva namenja tako v javni kot zasebni sektor, s svojo politiko pa zasleduje cilj, da se mora to razmerje spremeniti v prid zasebnega sektorja. EBRD želi s s sodelovanjem pri privatizaciji ljubljanske banke pospešiti njeno privatizacijo, po privatizacijskem programu pa bi predvidoma pridobila do pet odstotkov NLB, po načrtovani 15-odstotni dokapitalizaciji NLB pa bi takšen delež ohranila.
