KBC odhaja iz NLB

Belgijska bančno-zavarovalna skupina KBC se na dolgi rok v NLB ne vidi v vlogi manjšinskega delničarja, ker s tem ne bi imela zadostnega vpliva, s katerim bi pripomogla k večji učinkovitosti poslovanja NLB oz. jo spravila na evropsko raven. Poleg tega kot manjšinski delničarji ne bi mogli pospešiti širitve NLB na trgih nekdanje Jugoslavije.

"Zaradi teh dejstev namerava KBC do nadaljnjega omejiti svojo lastniško vlogo in odgovornost na raven le finančnega investitorja v NLB," so sporočili iz KBC, kjer dodajajo, da to ne pomeni spremembe strategije razvoja drugega domačega trga družbe v srednji in vzhodni Evropi.

Med lastniki obstajajo velike razlike

KBC se je ob nakupu 34 odstotkov v NLB leta 2002 zavezala, da naložbe do konca leta 2005 ne bo povečala. "Leto 2005 je mimo in v zadnjih mesecih so med lastniki NLB potekala intenzivna pogajanja o dolgoročnih načrtih za NLB in vlogi KBC v prihodnje. Kljub napredku med lastniki še vedno ostajajo velike razlike v pogledih," je pojasnila razloge za odločitev KBC tiskovna predstavnica KBC Viviane Huybrecht.

Kot praktične posledice takšne odločitve KBC za NLB je Huybrechtova izpostavila dve. "KBC ne bo več sodelovala pri operativnem upravljanju NLB. V načelu bo v prihodnjih mesecih, po konzultacijah z NLB, odpoklicala svoje ljudi, ki delajo v upravi," je razložila. Izjema bo nadzorni svet, kjer bo obdržala svoje predstavnike. Prav tako KBC v prihodnje ne bo več sodelovala v prihodnjih dokapitalizacijah. "Če se bo NLB želela odločiti za dokapitalizacijo za prihodnja vlaganja, tega ne bomo podprli," je povedala Huybrechtova.

KBC načeloma še za pogovore

Odločitev KBC glede NLB sicer ne pomeni, da banka spreminja svojo strategijo glede srednje in vzhodne Evrope, je še poudarila Huybrechtova. "Kar se Balkana tiče, bo KBC še naprej iskala in si prizadevala za priložnost za direktna vlaganja v balkanske države. A odslej bo to počela sama," je pomembno spremembo še poudarila Huybrechtova.
Kar se nadaljnjih pogajanj s slovensko vlado tiče, pa je tiskovna predstavnica banke dejala: "Odvisno, kako se bodo odzvale slovenske oblasti."

Načeloma je KBC še vedno odprta za pogovore, "če lahko najdemo rešitev", vendar so doslej kljub intenzivnim pogovorom v pogledih bile velike razlike. "Za zdaj nameravamo svojo vlogo omejiti na izključno finančnega investitorja," je ponovila. KBC naj bi razmere spet preučila v prihodnjih mesecih.

Odziv Bajuka na odločitev KBC

Slovenija ima po evropskem pravnem redu odgovornost za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema, s prodajo NLB, kot največje slovenske banke s 40-odstotnim tržnim deležem, belgijski KBC, pa bi lahko Slovenija v nekaterih primerih izgubila vzvode za ureditev trga, je v odzivu na odločitev KBC dejal slovenski finančni minister Andrej Bajuk.

Predstavniki KBC so v zadnjih pogajanjih o privatizaciji NLB želeli doseči dogovor, da bi lahko v obdobju treh let prišli do večinskega deleža v NLB, s čimer se na finančnem ministrstvu, ki v pogajanjih zastopa državo kot večinskega lastnika, ne strinjamo, je dejal Bajuk.

Belgijcem smo pojasnili, da njihovo povečanje deleža v NLB ni odvisno od časovnega obdobja, ampak gre za vprašanje izpolnjevanja pravnega reda EU, je povedal finančni minister. Poleg zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema je Bajuk navedel tudi vprašanje zavarovanja depozitov, katerih zavarovanje je v Sloveniji posebnost. V primeru propada neke slovenske banke so njene depozite po veljavni zakonodaji solidarno dolžne povrniti druge banke v Sloveniji, kar bi lahko v primeru propada velike banke kot je NLB pomenilo ogromne težave za slovenski bančni trg.