Kar 53 odstotkov zaposlenih na delovnem mestu trpi

Epidemija covida je  naša življenja postavila na glavo, in ker kar tretjino dneva preživimo v službi, so se precej spremenila tudi naša pričakovanja in zahteve glede dela. Kate Kavanagh, generalna direktorica mednarodnega združenja zaposlitvenih portalov The Network, je v okviru kadrovske konference MojeHRDelo predstavila lansko raziskavo trga dela s poudarkom na Sloveniji in posebnostih v covidnem času. 

Kar dve tretjini zaposlenih sta se pripravljeni prekvalificirati

Kavanaghova je opozorila, da so se zaradi pandemije covida-19 spremenili delovni procesi, vrednote in želje pri delu. Določene panoge so postale manj varne in bolj ogrožene. Na globalni ravni sta se tako kar dve tretjini zaposlenih pripravljeni prekvalificirati, je pokazala lanska raziskava Global Talent Survey. Pri usvajanju novih veščin igrajo pomembno vlogo digitalne tehnologije, hkrati pa delavce skrbi avtomatizacija delovnih mest. Za uspešnost podjetja in zadovoljstvo zaposlenega je po njenem mnenju tako ključno, da se delodajalci soočijo s spremembami in začnejo načrtovati novo prihodnost dela. 

Željo ‘imeti službo’ zamenjala želja ‘imeti dobro službo’

Podjetje, ki želi biti uspešno, mora nenehno vlagati v človeške vire, nuditi možnost razvoja in dodatnih usposabljanj ter meriti učinke teh vložkov. Enako  pomembno pa je, da spremlja dogajanje na trgu in razume spreminjajoče se potrebe in vrednost talentov, so bila glavna opozorila sodelujočih na konferenci. V Gallupovi raziskavi, ki je zajemala več kot milijon zaposlenih, ljudje prvič v zgodovini kot enega najpomembnejših elementov uspešnosti niso navedli le ‘imeti službo’, ampak ‘imeti dobro službo’. To nakazuje, da se je spremenilo zavedanje, da ljudje nismo stroji. Poleg tega je raziskava tudi razkrila, da kar 53 % zaposlenih vsak dan trpi, 87 % jih želi delati od doma, le 27 % pa se jih strinja z vrednotami organizacije.

Na prvem mestu dober odnos s sodelavci

Slovenkam in Slovencem je postal pri izbiri in ohranitvi delovnega mesta najpomembnejši dober odnos s sodelavci, sledijo mu dobro usklajevanje dela in preostalih obveznosti, dober odnos z nadrejenim, razvijanje sposobnosti in izobraževanje na delovnem mestu, na petem mestu pa je privlačnost delovnih vsebin. Pred epidemijo so bile te prioritete razvrščene nekoliko drugače oziroma jih na lestvici sploh ni bilo. Tako so v raziskavi leta 2018 Slovenci na prvih pet mest postavili ugled zaposlovalca, izzive na delovnem mestu, vpliv zaposlovalca na družbo, zavarovanje in privlačnost zaposlitve. Zanimivo je, da Slovenci, vključeni v raziskavo, ne leta 2018 ne leta 2020 med prvih pet prioritet niso uvrstili plače in finančne stabilnosti zaposlovalca, kar sta na globalni ravni četrti in peti najpogostejši razlog za zaposlitev.

Raziskava, v kateri je sodelovalo 1617 zaposlenih Slovenk in Slovencev iz različnih starostnih skupin, z različno stopnjo izobrazbe in iz zelo različnih panog, je še pokazala, da si kar 72 % zaposlenih želi kombinacije fleksibilnega in stalnega delovnika ter kombiniranje dela v prostorih podjetja in na daljavo, čedalje pomembnejša pa sta nam tudi odgovoren odnos delodajalca do okolja in družbena raznolikost.

Tveganje pri zaposlovanju kadrov

Raziskava je v pomoč predvsem delodajalcem, ko se odločajo za zaposlovanje ali najemanje novih kadrov. O tem je spregovorila Gill Green, klinična psihologinja, ki opozarja, da pri se za več kot 40 % tistih, ki interno napredujejo na vodstvene položaje, 18 mesecev in pol po napredovanju izkaže, da niso kos svojemu delu. Če podjetje zaposli nekoga zunaj organizacije, pa se delež dvigne na 50 %. Zakaj nastajajo te težave? Glavni razlog za neuspeh vidi v razumevanju pojmov "vodstvene sposobnosti" in "potencial". "Predpostavka je: če je posameznik uspešen v svoji trenutni vlogi, ima zagotovo tisto, zaradi česar bo uspešen tudi v vlogi vodje. Vendar pa je dejstvo, da je samo majhen delež ‒ približno 30 % ‒ uspešnih na vodstvenem položaju," pojasnjuje psihologinja in dodaja, da je največ neuspeha v tistih organizacijah, ki imajo zelo ozek pogled na vodstvene sposobnosti in posameznikov potencial. "Prav tako k temu pripomore osebna pristranskost in prejšnje izkušnje," dodaja. Vse to vodi do velikih napak pri zaposlovanju in napredovanju kadrov.

Epidemija zahtevala takojšnje prilagajanje 

Peter Baloh, partner in svetovalec v podjetju E2grow, je na predavanju izpostavil največje izzive na področju kadrovanja. Kot je opozoril, je treba kulturo prilagajati zelo hitro. "Če je v preteklosti veljalo, da so za spremembo kulture potrebna leta, celo desetletja, jo je bilo sedaj treba prilagajati takoj. Hkrati so izzivi, s katerimi se srečuje, še večji kot v preteklosti," opozarja.

V Sloveniji eden najslabših izobraževalnih sistemov na področju digitalnih kompetenc

Andrej Brodnik, profesor na Fakulteti za računalništvo, je poudaril, da imamo v Sloveniji enega najslabših izobraževalnih sistemov na področju digitalnih kompetenc, kar je velika zavora uspešnega prehoda v digitalizacijo gospodarstva. "Torej moramo poleg tega, da se oskrbimo z orodjem za digitalno delovanje, najprej pridobiti znanje, kako ga uporabiti, torej usposobiti dober kader," je dejal in pojasnil, da potrebujemo sto tisoč IKT-strokovnjakov, imamo pa jih le okoli petdeset tisoč. "Moramo izobraziti mlade, pa tudi kader, ki že dela, s sistemom vseživljenjskega izobraževanja, za katero bo potrebno sodelovanje države, delodajalcev in posameznikov." Računalništvo in informatiko bi bilo treba po njegovem mnenju nujno vpeljati že v osnovne šole kot obvezen in zanimiv predmet, za kar pa bi tudi potrebovali ustrezen izobraževalni kader. Treba je privabiti tak kader in ga znati obdržati z ustreznimi plačami, primernim delovnim okoljem in motivacijo.