Borze krvavijo. Kaj pa zdaj? Kdaj bo trg okreval?

Padci na kapitalskem trgu so nekaj neizogibnega, izpostavlja svetovalka za osebne finance Kaja Šolinc. "Vsaj 5-odstotni padec ali več se zgodi v povprečju vsaj enkrat letno. Povprečen čas okrevanja je tri mesece v primeru 5- do 10-odstotnega padca na trgu in osem mesecev v primeru 10- do 20-odstotnega padca na trgu," pojasnjuje. V času recesije običajno trgi padejo bolj kot ob popravku na trgu brez recesije, v povprečju so ti padci okrog 20 odstotkov. Trg okreva v povprečju znotraj enega ali dveh let. Delniški trgi se gibljejo ciklično, v povprečju pride do padcev v razponu med 20 in 50 odstotki vsakih osem do deset let, razloži. 

Ko govorimo o kapitalskih trgih in o vlaganju v delnice, je pomembno, da se zavedamo, da kapitalski trgi nihajo, rastejo in tudi padajo, vendar pa je splošen trend eksponentno naraščajoč na dolgi rok, pravi Šolinčeva: "Tako lahko sklepamo iz preteklosti, prihodnosti pa ne moremo napovedati in z gotovostjo trditi, da bo tako tudi v prihodnje. Vlaganje na kapitalske trge je torej tvegano na kratek rok, saj lahko trgi na kratek rok padejo za 10, 20 ali celo 40 odstotkov, ne pa tudi na dolgi rok." 

Osredotočamo se na dolgoročno rast

Kako torej delovati v času padca na borzi? Kot poudarja Šolinčeva, je ključnega pomena, da ostanemo mirni in se izognemo impulzivnim odločitvam. Namesto hitrega ukrepanja je pomembno, da delujemo strateško – razpršimo tveganja, spremljamo trg brez pretirane zaskrbljenosti in vztrajamo pri svojih naložbah, ne da bi jih v paniki prodajali. Prav tako je bistveno, da ne vlagamo denarja, ki ga bomo kmalu potrebovali, ter ohranimo dovolj likvidnih sredstev za nepredvidene situacije. Če razmišljamo dolgoročno, lahko tržni padci predstavljajo priložnost za nakup kakovostnih delnic ali delniških skladov (ETF) po ugodnejših cenah, svetuje. 

Ko pride do padca na trgu in imamo določeno vrednost v delnicah, vrednost našega premoženja pade, število enot premoženja pa ostane enako. Mi smo še vedno lastniki enakega števila delnic, vendar so naše delnice zdaj vredne manj kot sicer, ponazori sogovornica. Vlagatelji se pogosto sprašujejo, kam je izginil njihov denar, ko delniški tečaji močno padejo: "Spremembe cen delnic so predvsem povezane s spreminjanjem percepcije vrednosti in ne s tem, da bi denar prehajal z enega mesta na drugo. Denar torej ne izgine, namesto tega se spremeni ocenjena vrednost naložbe. Navidezna, nerealizirana izguba postane resnična takrat, ko delnice prodamo v trenutku padca na trgu, namesto da bi počakali, da se vrednosti na trgu spet zvišajo."

Razumevanje tega koncepta je ključno pri tem, da pri obnašanju na kapitalskih trgih sprejemamo pravilne odločitve in pri tem ne utrpimo velike finančne škode, izpostavlja Šolinčeva. "Pomembno je, da se osredotočamo na dolgoročno rast na trgu, vendar ne smemo pozabiti, da je vlaganje na kapitalske trge tvegano in da se lahko situacija na kapitalskih trgih spremeni v vsakem trenutku," opozarja.

Imejmo dovolj visoko rezervo 

Vedno, ko vlagamo na kapitalske trge, je zato pomembno, da imamo dovolj visoko rezervo v denarju (t. i. emergency fund). V času, ko trg pade, lahko potencialno pride tudi do recesije. V recesiji pa podjetja znižujejo stroške in pogosto so stroški, ki jih znižajo, tudi plače zaposlenih, kar lahko pomeni množična odpuščanja, opozarja. "Izgube se povrnejo s časom, rastjo gospodarstva in s ponovnim zaupanjem vlagateljev," pojasnjuje. Kljub temu da obveznice in denar, ki je na varčevalnem računu, ne bodo maksimizirali vrednosti naših sredstev, pa za nas, takrat ko kapitalski trg pade, predstavljajo varnostno mrežo. Pomembno je, da poznamo razliko med tema dvema finančnima instrumentoma: depoziti so dolžniški vrednostni papirji, delnice pa lastniški. In tudi to, da svoja sredstva ustrezno delimo med različne instrumente glede na to, kakšni so naši investicijski cilji in koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti, poudarja Šolinčeva. 

Zavedajmo se časovnega horizonta 

Zato je, kot svetuje, pomembno, da vemo, kakšen je naš časovni horizont, predvsem koliko časa tega denarja ne bomo potrebovali. Investiranje v delnice oziroma v delniške indekse (ETF) je smiselno takrat, ko imamo čim daljši časovni horizont in se torej osredotočamo na dolgoročno rast, pojasnjuje. 

Dlje časa, kot so naša sredstva investirana, bolj vrednost našega premoženja raste, oriše. Če govorimo na primer o desetletnem obdobju, je investiranje v delnice oziroma delniške indekse (ETF) smiselna odločitev. 

Za posameznike, ki so blizu upokojitve, pa morda ta strategija ni najbolj primerna, saj v primeru padca na trgu omenjenih produktov ne bomo prodali, dokler se trg ne pobere, kar lahko traja tudi nekaj let. Čeprav se padci na trgu zgodijo z določenim razlogom, kot so gospodarski (recesija, visoka inflacija, visoke obrestne mere), finančni (precenjenost delnic), geopolitični dejavniki (vojne, politične krize, pandemije) ali negotovost na trgu, jih je kljub temu težko, skoraj nemogoče, predvideti, sklene.