Kam s starim?

Agencija RS za okolje je sredi oktobra končala enomesečno nacionalno akcijo Kam s ta starim, katere cilj je bil ozaveščanje javnosti, da je odpadno električno in elektronsko opremo treba odstraniti na pravo mesto in na pravi način. V ospredju akcije je bil hladilnik, ki je pomemben potencialni vir degradacije ozonskega plašča. Kot ocenjujejo v agenciji, ki je za akcijo odštela 28.000 evrov, je odzivnost potrošnikov precejšnja.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala koordinatorka akcije Irena Malešič, je Slovenija z akcijo Kam s ta starim obeležila 20. obletnico Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonsko plast. Ta uspešen mednarodni okoljski sporazum ureja nadzor nad proizvodnjo, uporabo in trgovanje z ozonu škodljivimi snovmi.

Hladilno zamrzovalni aparati vsebujejo različne ozonu škodljive in druge pline, ki se nahajajo v hladilnem sistemu kot hladilni medij in v izolacijski peni. Za uspešen postopek predelave dotrajanih aparatov morajo biti ti ob prevzemu nepoškodovani. Po ročni demontaži nepritrjenih sestavnih delov iz gume, plastike, stekla in kovin se postopek predelave nadaljuje z izsesavo hladiva, odstranitvijo kompresorja ter izčrpanjem kompresorskega olja.

Hladiva se zbirajo v posebnih jeklenkah, olja v kovinskih sodih, kompresorji pa v namenskih zabojnikih. Kompresorji gredo nato v nadaljnjo predelavo v metalurške obrate, hladiva in olja pa v energijsko predelavo. Ohišje hladilnika z izolacijsko peno se predeluje v zaprtih napravah. Na koncu postopka predelave dobimo zdrobljeno poliuretansko peno in utekočinjene pline.

Medtem ko je izolacijska pena hladilnika sestavljena iz ozonu škodljivih CFC-jev in HCFC-jev (gre za klorofloroogljikovodike), zdaj te ozonu škodljive pline že nadomeščajo s toplogrednimi plini. Uvoz HCFC-jev je po besedah Malešičeve dovoljen samo do leta 2010 za servisiranje obstoječih aparatov, medtem ko bo do leta 2015 servisiranje obstoječih aparatov mogoče le s prečiščenimi HCFC-ji.

Ključna vloga trgovcev?

Malešičeva upa, da se bo tovrstna odpadna električna in elektronska oprema, kot je hladilnik, tudi na račun akcije začela zbirati bolj množično. Pomembno vlogo pri zbiranju teh odpadkov imajo distributerji oziroma trgovci, ki morajo ob prodaji novega aparata prevzeti starega oziroma kupca napotiti k čim bližji ustrezni službi, ki bo poskrbela ta dotrajan aparat. Mreža distributerjev oziroma sami trgovci po besedah Emila Šefiča iz družbe Zeos prevzamejo približno 18 odstotkov vseh količin.

Kot je pojasnil Šefič, v Sloveniji ni zagotovljene ustrezne predelave dotrajanih hladilnikov, so pa ustrezni centri za predelavo v tujini. "Naši odpadki končajo v Nemčiji. Zaradi visokih stroškov transporta pa velja v prihodnje razmisliti o izgradnji centrov za predelavo električne in elektronske opreme tudi v Sloveniji," pravi Šefič in dodaja, da družba Zeos na tem področju sodeluje z vedno več komunalnimi podjetji.

Po Šefičevih besedah so od poletja do danes zbrali približno 300 ton dotrajanih hladilnikov, kar je od 8.000 do 10.000 hladilnikov. Da bi bili učinkoviti, bi bilo treba na leto zbrati in ustrezno predelati 80.000 hladilnikov. Šefič si zato želi čim večje ozaveščenosti potrošnikov, čemur je namenjena tudi akcija Kam s ta starim.