Število prostih delovnih mest med statističnimi regijami je bilo v obdobju med letoma 2001 in 2004 najvišje v osrednjeslovenski regiji. V povprečju je bilo namreč v tej regiji okrog 3500 prostih delovnih mest na dan; sledita ji savinjska in podravska regija, v statistiki prostih delovnih mest v obdobju od leta 2001 do 2004 ugotavlja državni statistični urad. Osrednjeslovenska statistična regija je zaposlitveno najmočnejša ne le zaradi Ljubljane kot glavnega mesta, ki združuje številne dejavnosti v osrednjem slovenskem prostoru, ampak tudi zaradi možnosti v naložbene dejavnosti. Prometna dostopnost prestolnice je z avtocestnim križem v Sloveniji vse hitrejša, ugodna lega v odnosu do drugih evropskih gospodarskih centrov pa vse bližja, pojasnjujejo v statističnem uradu.
V manjši meri ji sledita podravska regija z Mariborom in savinjska regija s Celjem. Obe mesti sta industrijska centra, ki se odpirata razvoju, vendar nimata tako ugodnih zaposlitvenih pogojev kot Ljubljana. Še dve regiji nakazujeta potrebo po delovnih mestih, višjo od povprečja: gorenjska in obalno-kraška regija. Obe ponujata prosta delovna mesta v razvojno-storitveni dejavnosti in v nekmetijski dejavnosti.
Več povpraševanja v gradbeništvu in gostinstvu
Največje potrebe po zaposlovanju glede na stopnjo prostih delovnih mest so bile v gradbeništvu, predvsem zaradi naraščanja potreb po stanovanjskih enotah, gradnje velikih trgovskih, poslovnih in zabaviščnih centrov in izgradnje prometne infrastrukture.
Stopnja prostih delovnih mest je bila visoka še v gostinstvu in v dejavnosti nepremičnin in poslovnih storitev. To je posledica hitrega razvoja gostinskih dejavnosti, odpiranja družb z omejeno odgovornostjo in samozaposlovanja. Zaradi novih smernic gospodarskega razvoja in novih tehnologij so se povečale tudi zahteve po izobraževanju, zato se je tudi v tej dejavnosti povečala stopnja prostih delovnih mest.
Najmanj prostih delovnih mest v rudarstvu
Najmanjšo stopnjo prostih delovnih mest je ponujalo rudarstvo, saj je to gospodarska panoga, ki ima v dolgoročnem načrtu predvideno zapiranje rudnikov zaradi ekonomskih in ekoloških vzrokov. Nizka stopnja prostih delovnih mest je bila tudi v dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in vodo. To je panoga z visoko stopnjo avtomatizirane proizvodnje in z zelo racionalno razporejenimi delovnimi mesti, zato jih ne razpisujejo veliko. Število zaposlenih v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu nenehno pada, zato je bila tudi v tej panogi stopnja prostih delovnih mest nizka.
Prostih delovnih mest je bilo v storitvenih dejavnostih vsa leta največ. To je posledica hitre rasti trgovske, obrtne, gostinske in neindustrijske dejavnosti. Storitvene dejavnosti so tehnološko cenejše, ekološko manj obremenjujoče in veliko perspektivnejše v razvitem gospodarskem prostoru evropskih držav. Tudi gibanje prostih delovnih mest v nekmetijski dejavnosti sledi razvojnemu trendu razvitih držav. Nekmetijska dejavnost je do leta 2003 naraščala, potem pa rahlo upadla.
Krivulja prostih delovnih mest v kmetijski dejavnosti je naraščala do leta 2003, nato pa se je tudi tu število prostih delovnih mest zmanjšalo. Statistiki rahlo naraščanje prostih delovnih mest pripisujejo procesom razvijanja kmetijske dejavnosti, večji stopnji mehanizacije v proizvodnji in državni podpori nekaterim kmetijskim programom. Ob vstopu v EU pa se je kmetijska dejavnost že začela podrejati zahtevam EU po ukinjanju subvencij za kmetijske proizvode in zahtevam po omejevanju kmetijske proizvodnje v skladu s kmetijsko politiko članic EU.
