"Svet je na veliki prelomnici tako z vidika geopolitičnih dogajanj in spreminjanja moči kot tudi z vidika tehnologij. In ravno na tem področju, na področju čistih energetskih tehnologij, je razvoj v resnici skorajda najhitrejši," je posvet odprl premier Robert Golob in poudaril, da je zato še toliko bolj pomembno, da se do teh vprašanj opredeljujemo vnaprej.
Golob verjame, da imamo na razpolago dovolj tehnologij za ključni izziv, ki je, da do leta 2050 v celoti razogljičimo družbo. Tehnologij, da bi to dosegli, je po premierjevih besedah dovolj. "Moramo se odločiti za najboljšo kombinacijo, ki bo dala najboljše rezultate, tako z vidika doseganja okoljskih ciljev, družbenih kot tudi ekonomskih ciljev," je dejal.
Tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je izpostavil, da se v energetiki dogajajo tektonske spremembe, ki jih je moč čutiti ne samo na ravni EU, ampak tudi širše. "Smo na razpotju med novim in starim svetom. Vemo, da so stari svet poganjala fosilna goriva in danes smo, kjer smo. Z vidika podnebnih sprememb bo novi svet zagotovo poganjala tehnologija, ki bo čista, ki bo razogljičena, pri tem pa bo verjetno vse močnejša vloga umetne inteligence," je podčrtal.
Golob in Kumer sta ob strinjanju ostalih izpostavila, da mora država poiskati širok konsenz o energetski prihodnosti.
"Država in politika morata prevzeti odgovornost za to, da prebivalcem jasno predstavita razloge za nujne spremembe v energetiki ter njihove dolgoročne koristi. Obenem je naloga politike, da zagotovi enakopravno in pošteno okolje, ki temelji na spodbujanju trga, gospodarske rasti in inovacijah," je poudaril Roman Bernard iz družbe NGEN.
"Zagotovo mora biti energetska učinkovitost na prvem mestu," je poudaril Stane Merše iz Instituta Jožef Stefan. "Ključni izziv uresničevanja vizij bo v zimskih mesecih, ko bo pomanjkanje virov največje. Če bomo uspeli samo pri ogrevanju zmanjšati potrebe po električni energiji, bomo lahko ta sezonski vpliv bistveno zmanjšali, pri čemer ne govorim samo o gospodinjstvih, ampak tudi o gospodarstvu," je poudaril.
"Slovenija bo do leta 2040 z lastno proizvodnjo električne energije pokrivala porabo. Gospodinjstvom in gospodarstvu bomo zagotovili konkurenčne cene, z ukinitvijo proizvodnje iz premoga se bomo približali ali pa tudi dosegli ogljično nevtralno proizvodnjo električne energije, izrabili bomo naravne danosti in pa preizkušene tehnologije iz obnovljivih virov, hidroenergijo, sonce, veter, geotermijo, lesno maso in pa jedrsko energijo," pa je vizijo Gospodarske zbornice Slovenije strnil Vekoslav Korošec.
Dušan Plut (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) ključni problem vidi v tem, da "smo na številnih dimenzijah prestopili planetarne okoljske omejitve". "To zahteva, da predvsem bogate države na prvo mesto postavijo absolutno zmanjševanje porabe energije," je poudaril.
Aleksander Mervar (Eles) je izpostavil, da smo imeli v Sloveniji lani 14 odstotkov nižjo porabo električne energije kot leta 2019 in odstotek nižjo kot leto prej. V medletni primerjavi je po njegovih besedah ključen razlog prirast inštaliranih samooskrbnih sončnih elektrarn. Prihodnost vidi v kombinaciji jedrske in obnovljivih virov.
"Predlagam, da smo pametni pri nadaljnjem subvencioniranju obnovljivih virov stavb na koncentrirana polja sonca in vetra," je med drugim izpostavil Mervar, ki se mu zdi tudi nujno, da bo imel tisti, ki bo obvladoval elektroenergetski sistem, možnost vplivanja na delovanje sončnih elektrarn.
Tudi Dejan Paravan (Gen energija) je zagovornik kombinacije jedrske in obnovljivih virov energije. Med drugim meni, da je jedrska energija realna možnost za leto 2040. "Jaz in moji kolegi menimo, da da. Predvsem v primeru velikih jedrskih reaktorjev tretje generacije," je dejal. Pri malih modularnih reaktorjih, ki so po njegovih besedah izjemno perspektivno področje, se je pa treba zavedati, da so še vedno v fazi razvoja in rešitve še niso preizkušene.
Tomaž Štokelj (Holding Slovenske elektrarne) je menil, da jedrska prihodnost ni vprašljiva. "Mislim, da je bolj na mestu debata o tem, ali bomo delali raje male reaktorje ali se bomo odločili za veliko enoto in kakšna bo velikost te enote," je dejal.
Jonnas Sonnenschein (Umanotera) je izpostavil, da so trenutni trendi porabe energije družbene odločitve, in ne nekaj, kar je vklesano v kamen. Bomo pa po njegovih besedah zelo težko dosegli okoljske cilje, če bomo nadaljevali trend vse več prevoženih kilometrov na prebivalca ter vse večjih stanovanj in nakupovalnih centrov, ki jih je treba ogrevati.
"Pogosto v debatah o transformaciji energetike slišim, da je bolj pomembno prilagajanje na podnebne spremembe kot pa blaženje. Ni res, blaženje podnebnih sprememb je izjemno pomembno in tukaj Slovenija prispeva svoj košček v mozaik svetovnih prispevkov," pa je izpostavil Žiga Zaplotnik z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.
Slovenija se po Golobovih besedah zelo zaveda svoje vloge v svetu in svoje odgovornosti do preostanka sveta. Kot je še poudaril, je bil današnji prvi v seriji posvetov o prihodnosti energetike. Današnji je bil namenjen soočenju vizij, kritično analizo teh pa bodo opravili na prihodnjem.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.