V prihodnjih dneh bo vseh 56.000 aktivnih članov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) prejelo anketo, s katero želi zbornica ugotoviti, kakšna so pričakovanja podjetij in kakšno zbornico si želijo vnaprej, je dejal predsednik GZS Jožko Čuk. Poudaril je, da ne gre za reakcijo zbornice na anketo ministrstva za gospodarstvo, ampak komplementarno raziskavo, ustrezne popravke zborničnega modela pa bodo v zbornici sprejeli na podlagi izsledkov obeh anket.
Kot je povedal Čuk, je ministrstvo s svojo anketo ugotavljalo predvsem obstoječe stanje in ureditev za nazaj, medtem ko sami analizirajo pričakovanja podjetij za naprej. Čuk meni, da bi bilo smiselno, če bi zakonodajalec z nadaljnjimi aktivnostmi za sprejemanje zakona počakal na rezultate analize, saj bi lahko obe ugotovitvi pozitivno vplivali na rezultate in ukrepe, ki jih bodo sprejeli organi upravljanja zbornice.
V dveh tednih zbrati vse predloge
Anketo, ki bo potekala med 7. in 21. septembrom, bodo poslali vsem aktivnim članom, torej tistim, ki so oddali zaključno poročilo za leto 2004. Rezultati ankete bodo znani že konec septembra.
Vprašanja v anketi so vezana predvsem na potrebnost enotne in vplivne zbornice, spremembo strukture financiranja, na spremembo volilnega sistema in predloge o spremembi celotnega zborničnega sistema, je pojasnila generalna sekretarka GZS Adriana Grobelnik.
Dosedanji stroški ankete so znašali 5,2 milijona tolarjev, največ pa so k temu prispevali stroški pošiljanja. Celotni stroški bodo po Zupančičevih besedah odvisni predvsem od odziva anketirancev. Tokrat bodo člani zbornice lahko odgovarjali tudi prek internetne strani, pri čemer bo vsak uporabnik prijel svoje geslo.
Kot je povedal Čuk, potekajo intenzivne razprave o GZS in zborničnem sistemu že več kot eno leto, pri iskanju rešitve pa je po njegovem mnenju bistveno vprašanje financiranja javnih nalog. Poudaril je, da so javne naloge potrebne in koristne za vsa podjetja, ne glede na dejavnost, lastništvo in velikost ter dodal, da te naloge strukturirajo poslovno okolje, podjetniško kulturo in okolje, ki je na razpolago vsem poslovnim subjektom.
Čuk je poudaril, da morajo biti javne naloge financirane s stabilnim virom in če v Sloveniji ni več konsenza za financiranje teh javnih nalog z obvezno članarino, potem je treba ta izpad nadomestiti z drugimi viri.
