Kot je pojasnila Žagarjeva, je gospodarska kriza Gradis prizadela globlje kot je bilo predvideno ter pričakovano in z zdajšnjim obsegom poslovanja ni mogoče uspešno poslovati. Gradis je namreč v preteklosti posloval v letnem obsegu, ki se ni bistveno spreminjal, kar pomeni realizacijo med 20 in 25 milijoni evrov. Ta sredstva pa so zadoščala za normalno poslovanje podjetja.
"V prvih dveh mesecih po uvedbi prisilne poravnave smo naredili izgubo v višini 648.527 evrov, medtem ko je Abanka pričela z unovčevanjem vseh terjatev, ki jih je imel Gradis iz naslova pogodbenih obveznosti do naročnika. Za pridobitev novih poslov, ki bi nam omogočili tekoče poravnanje obveznosti, je hčerinska družba prek katere smo poslovali potrebovala bančne garancije za resnost ponudb in za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, a nobena banka jih ni želela izdati," je dejala Žagarjeva.
Potrdila je, da je Gradis, ki ima 61 milijonov evrov dolga, v neposredni bližini kranjskega Planeta Tuš kupil zemljišče, na katerem imajo hipoteko v višini 3,5 milijona evrov. To hipoteko pa niso hoteli unovčiti, saj bi banke takoj zasegle denar. Sicer je NLB leasing Maribor odkupil projekt v Kranju, denar nakazal Tibarju, ki pa od takrat Gradisa ne pozna več. Upniki projekta so potem Gradisu zablokirali tudi prodajo hiš v Komendi, ki je potekala prek hčerinske družbe Gradis gradnje.
Potonili zaradi Planeta Tuš in projektov v Komendi
S tem je po njenih besedah postalo jasno, da bo Gradis "potonil", ko bodo zaključeni posli po podpisanih pogodbah. Vrednost preostalih del je ocenjena na štiri milijone evrov, 21 milijonov evrov obveznosti do navadnih upnikov pa bo najbrž "ostalo v zraku."
Gradis, ki ga Žagarjeva vodi že devet let, se je znašel v finančnih težavah predvsem zaradi projektov v Komendi in Planetu Tuš v Kranju.
"Še danes, ko se objekt Planeta Tuš v Kranju uporablja že eno leto, ni narejen končni obračun z investitorjem družbo Tibar iz Maribora. Razlog je izogibanje plačila, ki bo po končnem obračunu ostal evidenten. Po naših izračunih je bil projekt vreden med 20 in 25 milijoni evrov, Tibar pa nam je od tega še dolžan 5,5 milijona evrov, kar za Gradis ni malo," pravi Žagarjeva.
Redne odpovedi namesto izrednih
Pred tem smo govorili z odvetnikom zaposlenih v Gradisu Celje, Gradisu hiše in Gradisu gradnje Aleksandrom Cmokom, ki je pri upravi podjetij dosegel dogovor o preklicu izrednih odpovedi delovnih razmerij delavcem iz Bosne in Hercegovine. Uprava je izredne odpovedi preklicala za zaposlene v Gradisu Celje in bodo ti delavci ostali v delovnem razmerju s podjetjem, s tem pa bodo imeli nekatere pravice, ki jih v primeru izredne odpovedi ne bi imeli. Svoje terjatve med drugim tudi iz naslova neizplačanih plač bodo lahko tako terjali iz jamstvenega sklada, je pojasnil Cmok.
Delavci v Gradisu hiše in Gradisu gradnje, ki so pred tem dobili obvestilo o izredni odpovedi, pa so že dobili redne odpovedi. V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč ne bi imeli odpovednega roka, delavci ne bi bili upravičeni do odpravnine ter ne bi imeli pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Visoki dolgovi Gradisa Celje
Družba Gradis Celje, v kateri zaradi suma kaznivih dejanj poslovne goljufije poteka kriminalistična preiskava, ima za kar 61,7 milijona evrov obveznosti. Od decembra lani je bilo podjetje v prisilni poravnavi, saj lastniki niso hoteli podpreti dokapitalizacije. Rok za glasovanje o prisilni poravnavi bi se iztekel konec aprila letos.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.