Finančna kriza: Kako se je začelo?

Da bi razložili zgodbo, je treba malce poznati ameriški finančni trg, ki je veliko bolj odprt kot evropski. Predvsem je za Američane značilno, da prodajajo kar koli in kadar koli, oziroma da poskušajo iz vsega ustvariti dobiček. Cene nepremičnin v Ameriki so v zadnjih letih zgledno in konstantno rasle, kar je olajšalo pridobivanje posojil, zavarovanih s hipoteko tako pri bankah kot pri specializiranih podjetjih za nepremičnine. Osnovna filozofija tega je, da v primeru, da posameznik ne zmore poplačila posojila, banka proda nepremičnino in s tem poplača dolg.

Ob zelo nizkih pogojih, ko si posojilo za hišo dobil praktično brez pologa, so se številni Američani odločili za nakup nepremičnin zgolj kot investicijo. Težave se začnejo, ko so cene nepremičnin začele padati in vrednost nepremičnin ni bila več dovolj za poplačilo posojila oziroma banka ni imela več dovolj visokega jamstva. Ko so banke ljudi pozvale k dodatnemu zavarovanju oziroma poplačilu posojila, se jih je veliko odzvalo tako, da so se iz hiš odselili oziroma so ključe enostavno vrnili banki in se ji zahvalili za sodelovanje, saj je ob ničnem pologu vse tveganje neuspele investicije nosila banka. Tako se je ob padanju cen na trgu pojavljajo vedno več nepremičnin in začela se je spirala z uničujočim učinkom, ki je v propad spravila tudi taka velikana, kot sta hipotekarni banki Freddie Mac in Fannie Mae.

Kako se je vse skupaj preneslo v Evropo?

Kot rečeno na začetku, želijo Američani trgovati in služiti z vsem. Tako so banke, ki so izdajale hipotekarna posojila, začele izdajati obveznice, s katerimi so financirale izdajanje posojil. Ko je enkrat oblikovan vrednostni papir, pa Američani hitro nanj priključijo številne finančne instrumente, ki povečujejo možnosti trgovanja in služenja, vendar na žalost tudi izgub. Vrednostne papirje, ki so jih izdajale banke za financiranje hipotekarnih posojil, pa so imele v portfeljih tudi številne ugledne investicijske banke po vsem svetu. In ko so se te zaradi vlaganj v vrednostne papirje hipotekarnih bank znašle v težavah in je zaradi tega propadla četrta investicijska banka na svetu Lehmann Brothers, se je kriza preselila v vsako poro finančnega sveta.

Kako je pri nas?

Še enkrat je treba ponoviti, da so slovenske banke zaradi svojih konservativnih portfeljev precej oddaljene od realne krize, vendar je največji sovražnik sveta financ panika in ta lahko ogrozi stabilnost slovenskega bančnega sistema. Tudi kriza na borzi se je začela še pred katastrofo v Ameriki in ima vzroke v prenapihnjenosti trga. Žal pa sedaj trg tone skupaj z drugimi in se bo z njimi najbrž tudi dvigoval, čeprav imajo slovenski paradni konji tudi letos dobre poslovne rezultate.